Ima vile, škornje in tudi veliko znanja. Kdo je to? Kmetijski svetovalec (po lastnem opisu). Trenutno jih je v Sloveniji 329, od tega 301 dela na terenu, preostali v sektorju za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). Če bo kmetijski proračun za leto 2013 sprejet v predlagani obliki, bo imela svetovalna služba na voljo približno milijon evrov manj denarja kot letos. Že lani se ji je proračun znižal za pet odstotkov, letos za okoli trinajst, za dodatnih 12,5 odstotka naj bi bil nižji tudi v letu 2013. »V treh letih smo izgubili tretjino denarja. Takih nasvetov kmetom, v takšni globini in na enak način kot doslej ne bo več. S tretjino manj denarja tudi vsi ne bomo mogli več biti svetovalci,« je na nedavnem letnem posvetu kmetijske svetovalne službe opozoril Miran Naglič iz KGZS.
Premlad za umret in prestar za rokenrol
V nasprotju s kmetijskimi svetovalci državni sekretar za kmetijstvo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) Branko Ravnik ocenjuje, da leto 2013 te službe ne bo spravilo na kolena, se bo pa morala vsebina njenega dela spremeniti. »Z manj denarja bomo morali veliko narediti,« je prepričan tudi kmetijski minister Franc Bogovič.
Kaj v praksi pomeni več dela za manj denarja, nam je ponazoril Roman Štabuc, svetovalec za vinogradništvo v mariborskem kmetijsko-gozdarskem zavodu. »Delal bom za dve delovni mesti in za 10 do 20 odstotkov nižjo plačo. Kako je to mogoče, ne vem. Skušal se bom potruditi, hkrati bom sto na uro razmišljal, kako bi zavil na samostojno pot. Pri 55 letih sem premlad za umret in prestar za rokenrol,« ugotavlja Štabuc. Anton Zavodnik, ki je kmetijski svetovalec v ljubljanskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, ugotavlja, da se je v njihov poklic naselila apatija, ki je še bolj nevarna od strahu. Takole opiše razmere: »Utihnili smo. V Sloveniji plače padajo zadnji dve leti, v kmetijski svetovalni službi se to intenzivno dogaja že vsaj deset let. Že zdavnaj smo počrpali vse rezerve. Ostalo je le še delo, ki je vedno manj strokovno. Kakšno pa naj bo, če ni ljudi, razvoja...? Naša služba je ves čas pod nadzorom, ima logistiko, smo na terenu. Na terenu sta le še župnik in svetovalna služba, tudi zdravnikov ni več. In če začnemo svetovalno službo krčiti, se bodo začeli ljudje umikati s terena, kmet bo pa rekel: 'Jih ne potrebujem, saj jih ni nikjer.'«
Zaskrbljena je tudi Vesna Čuček, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje. »Zaradi recesije je vsak dan več ljudi brez služb. Prihajajo k nam v pisarno in nas prosijo za nasvet, kako naj preživijo na majhnih kmetijah. Mi pa naj jim rečemo, da država javnega svetovanja ne financira več in da lahko v pisarno vstopijo le, če bodo nasvet plačali?« se sprašuje Čučkova. Na podlagi finančnega razreza, ki ga je pripravilo MKO, je na konkretnem primeru – pri svetovanju kmetom, ki bi želeli svoje proizvode vključiti v sheme kakovosti – izračunala, da bi v njihovem zavodu, ki skrbi za okoli 10.000 kmetov, to pomenilo, da imajo denarja za 20 ur tovrstnega svetovanja na mesec ali za pičlih sedem sekund na kmeta.
Tudi kmetijstvo potrebuje svojega štruklja
Franc Štih, eden največjih slovenskih kmetov, meni, da bo zmanjšanje proračuna svetovalni službi zgorelo na plečih kmetov, saj dvomi, da bi lahko srednje velike in majhne kmetije v celoti plačevale stroške svetovanja. Želi si, da bi imelo tudi kmetijstvo svojega štruklja, kot ga imajo šolniki. V tem primeru mu po njegovem gotovo ne bi vzeli toliko denarja.
Štiha skrbi še nekaj: »Odkar smo svetovalno službo odpeljali iz zadrug, nam pridelava hrane drastično pada. V kmetijstvu še danes bolj ali manj svetujejo isti ljudje, ki so nekoč sedeli v zadrugah. Toda tam so imeli drugo funkcijo: bili so pospeševalci, ne svetovalci.« Tudi nekateri drugi sogovorniki, ki niso želeli biti imenovani, pravijo, da so se slabi časi za kmetijsko svetovalno službo začeli, ko so jo prenesli pod kmetijsko zbornico, kjer deluje v osmih območnih zavodih. To pomeni osem direktorjev, osem tajnic, osem finančnih služb... Dodaten problem je, ker na te položaje svoje zaslužne kadre pošiljajo politične stranke, predvsem SLS, in da je tudi pri teh pomembno, iz katere struje SLS prihajajo. Kmetijski svetovalci so prepričani, da so žrtve teh političnih apetitov. Domnevajo celo, da jim je minister Franc Bogovič, ki je hkrati podpredsednik SLS, denar odvzel zato, ker aktualni predsednik zbornice Cvetko Zupančič ni po njegovi meri.
