Letošnjega maja je bil Roberto di Matteo na vrhu. Bil je na čelu ekipe, ki je spisala eno najbolj pravljičnih zgodb v zadnjih letih lige prvakov. Potem ko je bil Chelsea v povsem izgubljenem položaju, je pod njegovim vodstvom prišlo do naslova evropskega prvaka. Danes je v Švici rojeni nekdanji italijanski reprezentant brez službe. Dovolj so bili štirje porazi na zadnjih osmih tekmah, da ga je ruski oligarh Roman Abramovič odpustil. Najbolj boleč je bil spodrsljaj proti Juventusu, ki je v torek evropske prvake premagal s 3:0 in na minimum zreduciral njihove možnosti za uvrstitev v nadaljnje tekmovanje.
Medtem ko nekateri trenerji kljub hudi krizi še vedno uživajo zaupanje vodstva kluba (Milanov trener Massimo Aleghri), di Matteo ni takšne sreče. Za obstoj na klopi se je moral boriti skoraj ves čas, odkar je na začetku letošnjega marca postal trener Chelseaja. Sprva je bil le začasna rešitev, nato je z zmagami v ligi prvakov Abramoviča prisilil, da ga je obdržal na položaju. Še pred finalom lige prvakov je bilo govora, da bo v primeru poraza proti Bayernu moral zapustiti Stamford Bridge, pa tudi po osvojeni lovoriki je moral še nekaj časa počakati, da se je Roman Veliki odločil o njegovi usodi.
Do naslova evropskega prvaka je prišel kot neizkušen trener. Potem ko je bil v slačilnici pod vodstvom Andreja Villasa Boasa kaos, mu je uspelo strniti vrste. Ni mu bilo potrebno iznajti tople vode. Vajeti je prepustil starejšim nogometašem na čelu s Frankom Lampardom, Didierjem Drogbajem in Johnom Terryjem. Niso se dobrikali z všečno igro, ampak so zgolj skušali priti do rezultata. Postavili so zid pred svojim golom ter z učinkovitimi protinapadi in srečo premagovali tekmece. Priprava na tekmece je Di Matteova specialnost, ki jo zelo poudarja. Sodi med mirnejše in manj glasne trenerje, pri njegovem delu pa ima pomembno vlogo pomočnik Eddie Newton, ki vodi treninge in včasih tudi sestanke v slačilnici. Ta je bil (podobno kot nekoč Milan Miklavič v slovenski reprezentanci) di Matteova desna roka že pri West Bromwich Albionu, kjer je treniral tudi Roberta Korena. Prav proti West Bromwichu je minuli konec tedna di Matteo doživel enega bolj bolečih porazov. Preden je vskočil na modro klop, je klub iz Birminghama popeljal v elitno angleško ligo. Čeprav Abramovič nikoli ni zares verjel vanj (na to kaže tudi le dveletna pogodba s skromno odpravnino), je di Matteo ogromno pridobil v zadnjem letu dni. Potem ko je kot igralec šest let nosil modri dres, se je z naslovom evropskega prvaka njegovo ime za vedno vtisnilo v zgodovinske knjige, vstopil pa je tudi v klub velikih trenerjev, o čemer je še ob začetku letošnjega leta lahko le sanjal.
Sedaj je čas za drugega trenerja. Abramovič si je najprej na klop želel pripeljati Pepa Guardiolo, ki uživa v brezskrbnem življenju v ZDA ter tu in tam za nastop na kakšnem seminarju zasluži 250.000 evrov, kolikor je dobil za enourno predavanje v Mexico Cityju. Guardiola se ni uspel prepričati, drugače pa je bilo z Rafaelom Benitezom. Španski trener je še isti dan dan prevzel Chelsea ter podpisal 18-mesečno pogodbo. Njegova glavna naloga bo osvojitev svetovnega klubskega prvenstva in angleške lige.
