Po nekaj uvodnih pozdravčkih bo razglasitev najlepšega in najbolj urejenega javnega stranišča v naši državi, zmagovalca v letošnji, že četrti akciji ocenjevanja, tako rekoč »mistra« slovenskih stranišč, če že »mis« težko rečemo v tej zvezi.

Ne zmrdujte in ne hahljajte se, zadeva je še kako resna. Tudi datum ni izbran po naključju, ampak sovpada z bližnjim 19. novembrom, ki ga je organizacija World Toilet že pred več kot desetimi leti razglasila za svetovni dan stranišč. A pusti mo zdaj svetovno dogajanje in stiske, ki jih ima tretjina človeštva zaradi neurejenih stranišč. V Sloveniji je okoli pet tisoč bolnikov s kronično vnetno črevesno boleznijo, ki pogosteje in hitreje potrebujejo stranišča kot zdravi ljudje. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, ki ima sedež v Mariboru, je akcijo iskanja »naj stranišč« zastavilo predvsem zaradi njih. Najpogostejša sta crohnova bolezen in ulcerozni kolitis, petina bolnikov pa zboli v najstniških letih.

Zaradi narave te bolezni in težav, ki jih imajo bolniki, so se v društvu odločili, da jim pomagajo, kar je brez dvoma zgledno in lepo. Komisija, ki je v letošnji akciji ocenjevala javna stranišča, si jih je ogledovala od julija do septembra. Lani sta si prvi dve mesti med bencinskimi servisi prislužila Petrol Barje (smer Koper) in OMV Ravbarkomanda (smer Ljubljana). Med 30 obiskanimi občinami se je na prvo mesto uvrstila mestna občina Koper, na drugo Novo mesto.

Kdo bo letošnji zmagovalec, ostaja do petka popoldne skrivnost. Razkrita bodo tudi najslabše urejena javna stranišča. Lani je na tak glas prišla občina Ljutomer, zato ji je društvo podelilo metlico. Tisto, ki je namenjena čiščenju školjke.

Toda daleč od tega, da bi bila urejena stranišča pomembna le za bolnike. »Potegneš vodo – in spet smo pri ideologiji,« je ob neki priložnosti rekel filozof dr. Slavoj Žižek. Če zadevo prenesemo v naš čas: ob vsem, kar nam počenja politika… No, vsaj stranišča naj bodo čista.

Pa še zanimivost. Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen je lani razpisalo nagradni natečaj za najboljšo straniščno zgodbo. Prvo mesto je pripadlo Tilki Dorič, članici društva, za Zgodbe straniščnih norosti, drugo Jožetu Kačiču, prav tako članu društva, za Izpoved starega stranišča »na štrbunk«. Avtorja sta si prislužila kar se da domiselni in zanimivi nagradi: najboljša zgodba je bila nagrajena s straniščno metlico, druga s pokrovom za školjko…