Vendar je opozicija svoj pravi obraz glede spoštovanja pravne države včeraj le pokazala: pridržala je taisto lestev, da se ne bi zlomila pod težo nezakonitega ravnanja koalicijskih poslancev.
Čeprav je opozicija še konec septembra v znamenje protesta glasovala proti nezakonitemu sklepu predloga Grimsovega odbora, ki ga je vodja Jankovićeve poslanske skupine označil za politično preračunljivega, oziroma se o razrešitvi zaradi načelne drže sploh ni izrekla, je včeraj brez sramu in na podlagi nezakonitega ravnanja parlamentarne večine sodelovala v kadrovskih postopkih za imenovanje novih nadzornikov javnega servisa. Ponudba, ki jo je uzakonila prva Janševa vlada, ji je očitno čez noč zadišala, da je na njihova mesta predlagala svoja kandidata in tudi dosegla, da so enega od njiju že potrdili. Pred morebitnimi očitki javnosti se sicer lahko brani, da želi s svojima kandidatoma samo vzpostaviti operativen nadzorni svet in da se je za to odločila na podlagi Grimsovega zakona, po katerem se mora upoštevati zastopanost političnih strank v državnem zboru. Vendar je v takšnih pojasnilih prav toliko iskrenosti kot v odločitvi največje vladne stranke, da za člana državne volilne komisije predlaga osebo, ki jo je prav zaradi nepravilnosti pred tem sama razrešila iz nadzornega sveta RTVS. Zakon res določa, da mora DZ pri imenovanju članov nadzornega sveta javnega servisa upoštevati zastopanost strank v parlamentu, vendar pa je tudi res, da zakon nikogar, niti opozicije niti koalicije, ne obvezuje, da sodeluje v takšnih kadrovskih postopkih, zlasti tedaj ne, kadar udeleženci teh kadrovanj trdijo, da so bile predhodne razrešitve z istih funkcij nezakonite.
Da se odpirajo pomembna vprašanja našega parlamentarizma, je pred tedni pravilno začutila ena izmed opozicijskih poslank. V časih, ko se prostori javnega krčijo, ulice pred vladnimi in parlamentarnimi palačami pa zaradi jeznih državljanov gorijo, so privilegiji strankarskega sistema - vsaj takšnega, kakršnega poznamo pri nas - očitno še vedno dovolj privlačni, da predstavniki ljudstva ne vidijo dlje od ozkih strankarskih interesov. Tistim, ki so hoteli spreminjati prejšnji režim, je že sama forma parlamentarne demokracije pomenila napredek, je pred dnevi poudaril večni panker Pero Lovšin, vendar smo po njegovih besedah na koncu dobili odtujene gigante moči.
Opozicija je z včerajšnjim ravnanjem in nenačelno držo že tako popačeni slovenski parlamentarni demokraciji znova vzela upanje, da bi državljani lahko verjeli v pravno državo. Medtem ko civilna družba s pomočjo varuhov demokracije opozarja na netransparentno uporabo nujnih in skrajšanih zakonodajnih postopkov ter na krčenje prostora za javno in strokovno razpravo, se namreč hkrati rojeva nevarna zmes koalicije, ki ne spoštuje pravne države, in opozicije, ki pri tem sodeluje. Vprašanje vodje poslanske skupine SD, ki ga je pred tedni naslovil na predsednika DZ, je bilo zato povsem na mestu: "S kakšno moralno pravico smemo v državnem zboru od posameznikov in različnih institucij pričakovati, da spoštujejo slovenski pravni red, če ga sami očitno ne nameravate zagotoviti?" Zdaj ga je očitno zavrgla tudi opozicija.
