Prvopodpisani pod predlog za izglasovanje odložilnega veta na zakon Andrej Rus je v pojasnilu predloga opozoril, da izjave vlade v zadnjih mesecih, v katerih se med drugim že omenjajo konkretna imena podjetij za prodajo, zbujajo občutek, da so posli že dogovorjeni, zakon pa bo služil le za zaščito teh poslov. "Ker vlada ne uživa več zaupanja na področju upravljanja državnega premoženja, iščemo v zakonu zagotovila za njegovo transparentno upravljanje, torej da bo interes davkoplačevalcev postavljen pred interes vlade in v tem zakonu teh zagotovil nismo našli," je povedal.
Predstavnik vlade Aleš Živkovič je zaman poskušal prepričati svetnike, da bo nov centraliziran sistem holdinga učinkovitejši in transparentnejši od obstoječega sistema, po katerem za državno premoženje skrbi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb. Živkovič je tudi zagotovil, da zakon ne omogoča prelivanja denarja iz enega podjetja v lasti holdinga v drugo, prav tako se ne bi prelivale obveznosti posameznih družb.
Po izglasovanem vetu državnega sveta mora državni zbor zakon ponovno potrditi z absolutno večino 46 poslancev. Četudi bi poslancem to uspelo, zakonu še vedno grozi referendum. Sindikat delavcev energetike je namreč včeraj še pred glasovanjem državnega sveta v državni zbor vložil pobudo za razpis referenduma o zakonu in ji priložil skoraj 4000 podpisov podpore, kar je dovolj za začetek zbiranja potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma. Podpredsednik sindikata Branko Sevčnikar je že pred začetkom zbiranja podpisov pojasnil, da se je predsedstvo sindikata za pobudo odločilo zaradi pomanjkanja vsakršne simulacije poslovanja holdinga. V sindikatu se tudi bojijo, da bi z ustanovitvijo holdinga prišlo do razprodaje državne srebrnine.
