V televizijskem nagovoru sodržavljanom je kot predsednik obljubil, da bo v skladu z ustavo storil vse, da nova parlamentarna večina brez zapletov sestavi vodstvo zakonodajnega telesa ter novo vlado. Tokratne volitve zatorej obetajo prvi mirni prenos oblasti v nekdanji kavkaški sovjetski republiki, potem ko se je Sakašvili leta 2003 povzpel na oblast s pomočjo žametne revolucije in se mu prihodnje leto izteče drugi predsedniški mandat.

Predlani sprejete ustavne spremembe za takrat predvidevajo opazno slabitev predsedniških pooblastil v korist predsednika vlade, zato bo do prihodnjega oktobra zanimivo spremljati, kako se bo dejansko razpletlo njegovo nepričakovano rivalstvo z Ivanišvilijem. Sakašvili, ki mu ustava preprečuje tretji zaporedni mandat, je z argumentom "utrjevanja parlamentarne demokracije po evropskem vzoru" s prenosom oblastne teže s predsednika države na vlado in v manjši meri na parlament utrjeval svoje nadaljnje vladanje Gruziji, volitve pa so mu te načrte nedvoumno postavile na glavo.

Skupna vizija pestre opozicije

Gruzijske sanje, na hitro skovana in precej raznolika koalicija šestih strank, je po še neuradnih podatkih na volitvah osvojila 53 odstotkov glasov, doslej vladajoče združeno narodno gibanje pa 41 odstotkov. "Moj politični načrt je zelo preprost: ko bo naša zmaga uradno potrjena, upam, da me bo parlament podprl za predsednika vlade," je izid komentiral Ivanišvili. Predvidel je, da se lahko Gruzijske sanje razdelijo v največ tri frakcije, kar pa zanj (še) ne predstavlja problema, saj "imajo skupno vizijo o vseh glavnih vprašanjih" gruzijske prihodnosti.

Verjetni novi gruzijski premier je ne le politični novinec, ampak je do nedavnega veljal za "nevidnega človeka" in se je upiral medijem in javnemu nastopanju. Bančni oligarh, po Forbesu "težak" več kot osem milijard dolarjev, se je zapiral v svojo 50 milijonov evrov vredno hišo s pogledom na gruzijsko glavno mesto in šele z vstopom v volilno tekmo se je odprl javnosti. Steklena futuristična palača japonskega arhitekta Shina Takamatsuja s fantastičnim razgledom meri skupaj prek 10.000 kvadratnih metrov, krasijo pa jo reprodukcije skulptur in slik znamenitih kiparjev in slikarjev, ker skupaj več kot milijardo vrednih originalov Ivanšvili v strahu, da jih ne bi zaplenila vlada, do zdaj ni želel prepeljati v domovino in jih hrani na tujem. Za zabavo si je zamislil tudi privatni živalski vrt, kjer domujejo tako zebre kot pingvini.

Od reveža do dobrega oligarha

Zdaj 55-letni bogataš se je rodil v revni družini tovarniškega delavca, po končani univerzi v Tbilisiju pa je leta 1982 odšel na podiplomski študij ekonomije v Moskvo. Poslovni uspeh je začel graditi s prodajo računalnikov in brezžičnih stacionarnih telefonov, nadaljeval s preprodajo podjetij in soustanoviteljstvom banke Rossiyskiy Kredit, ki je bila pred ruskim finančnim zlomom leta 1998 celo tretja največja v državi, maja letos pa je svoj delež prodal zasebnim naložbenikom.

Družinski človek s štirimi otroki se je kljub "nevidnosti" priljubil sonarodnjakom s svojo karitativno dejavnostjo. Mesečno v dobrodelne namene daje 10 milijonov dolarjev, denarno je podprl gradnjo katedrale v glavnem mestu v letih od 1995 do 2004, ki je tretja največja pravoslavna cerkev na svetu, hkrati pa vsakemu prebivalcu rojstne vasi mesečno daruje okoli 100 evrov, mladoporočencema pa ob kritju stroškov poroke primakne še okoli 1500 evrov. "Moj denar pomeni, da sem svobodni človek. Nihče me ne more upravljati. Mogoče ne bom pravi politik, toda do konca se bom boril za tisto, v kar verjamem," je razlagal zahodnim novinarjem, ko je naletel na razne težave pri oblikovanju opozicije proti Sakašvilijevi vladavini. "Ubili so demokracijo, uničili medije, opraviti imamo z avtoritarno vlado, ki kaže znamenja, da se bo sprevrgla v diktaturo. Nisem imel izbire. Šlo je za domovino," je argumentiral svoj izstop iz steklenega dvorca v politično areno, iz katere so ga najprej hoteli izriniti z odvzemom gruzijskega državljanstva, ker je zatajil dvojnega s francoskim. Rešila ga je zakonodaja, ki omogoča državljanom EU voliti in postati celo premier v Gruziji, če tam živijo vsaj pet let, četudi brez gruzijskega državljanstva.

A to poleno je verjetno le trska v primerjavi s tistim, kar ga čaka v politiki, ko jo bo po volilni zmagi zajel s polno žlico. Sam ja napovedoval, da bo, če bo koalicija gruzijskih sanjačev zmagala, na premierskem mestu ostal le dve leti - toliko, da "opravi potrebno delo", potem pa se bo posvetil družbenemu delu. "Nikoli nisem maral politike, a sem trenutno edina oseba, ki ji ljudje lahko zaupajo," trdi Bidzin Ivanišvili. Priložnost je dobil, da to dokaže.