Ameriški časnik Washington Post je včeraj poročal, da uradna ocena za obnovo in vzdrževanje 5113 jedrskih bojnih glav v lasti ameriške vojske še ni znana. Ameriški načrt po poročanju časnika vključuje tudi obnovo starajočih se jedrskih objektov in zamenjavo zastarelih jedrskih sistemov. Natančen znesek, ki bi ga morali za to odšteti, prav tako ni znan.

Dovolj odlašanja

Tako vladni uslužbenci kot zunanji analitiki so bolj ali manj prepričani, da mora vlada po dolgih letih odlaganj čim prej investirati ogromne vsote v posodobitev zračne, pomorske in kopenske jedrske triade, na katero se je država zanašala vse od začetka hladne vojne.

Če vlada ne bo kmalu ukrepala, bi to zaradi prihajajočih varčevalnih rezov lahko pomenilo, da ne bo ostalo dovolj časa in denarja za oblikovanje in gradnjo novih sistemov, ki bi bili potrebni v primeru, da stari arzenal ni več varen ali zanesljiv.

Debata o prihodnosti ameriškega jedrskega orožja se zdaj odvija tako v kongresu kot znotraj administracije. Javna poročila, intervjuji z vladnimi uradniki in zunanjimi strokovnjaki pa obiski jedrskih objektov bodo zarisali sliko o razsežnostih in stroških prenove jedrskega arzenala. 

Na stotine milijard dolarjev za prenovo?

V osrčju vsega je orožje. Študija washingtonskega think tanka Stimson Center je poleti pokazala, da bodo stroški posodobitve arzenala v prihodnjem desetletju dosegli najmanj 352 milijard dolarjev.  Nekateri opozarjajo, da bi lahko bila končna številka še veliko večja, sploh če bodo s tem še odlašali. Prenavljanje jedrskih bomb in raket, da bi jih tako ohranili varne in pripravljene za uporabo, bo stalo na desetine milijard dolarjev. Zgolj obnova enega od sedmih vrst jedrskega orožja, bombe B61, bi lahko v prihodnjih petih letih znašala 10 milijard dolarjev. Še dva tipa bomb, ki čakata na posodobitev, naj bi skupaj stala najmanj 5 milijard dolarjev, če pa bi želeli zgraditi dvanajst zamenjav za starajoče se jedrske podmornice, bi to stalo 110 milijard dolarjev.

Nacionalni laboratorij Los Alamos v zvezni državi Nova Mehika je bil v začetku leta 1943 zgrajen v tajnosti z edinim namenom oblikovanja in zgraditve prve ameriške atomske bombe. Samo za vzdrževanje tega objekta ameriška vojska odšteje 2,6 milijarde dolarjev na leto.

Združene države Amerike so edina država, ki je kadar koli uporabila atomsko bombo proti kakšni drugi državi. Atomski bombi, ki so ju na Hirošimo in Nagasaki Američani odvrgli leta 1945, sta prisilili Japonsko k predaji in tako končali 2. svetovno vojno.