»Zakonodaja je že do zdaj omejevala in prepovedovala posege v poplavno ogrožena območja, pa so državni in drugi organi vsako leto izdali kar nekaj dovoljenj, ki so omogočala posege v ta območja. Stroka lahko določi poplavno ogrožena območja, a je prostorska politika tista, ki ima pri posegih v prostor zadnjo besedo. Tu pa se seveda prepletajo gospodarski in politični interesi, ki jim poplavna ogroženost pogosto – vsaj dokler ne pride do poplav – ne pomeni veliko,« poudarja dr. Matija Zorn z Geografskega inštituta Antona Melika pri SAZU. Predlog določitve območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji bo sicer v javni razpravi do 10. septembra.
V njem so avtorji izmed 1200 poplavno ogroženih območij v Sloveniji določili 56 takšnih, kjer bi poplave lahko ogrozile največ ljudi oziroma povzročile največ škode. Po predlogu bi tako z različnimi gradbenimi in negradbenimi ukrepi (med drugim z gradnjo zadrževalnikov in drugih protipoplavnih objektov, osveščanjem, vzpostavljanjem opozorilnih sistemov, omejevanjem gradnje novih objektov), vrednimi približno 380 milijonov evrov, na izbranih območjih zaščitili nekaj več kot sto tisoč prebivalcev, 1600 objektov kulturne dediščine, 15.000 poslovnih subjektov, 70.000 zaposlenih na teh območjih in tudi 1500 kilometrov linijske javne infrastrukture, kot so ceste. Med drugimi gre za območja juga Ljubljane, Celja, Železnikov, Kostanjevice na Krki...
Kaj je vredno več: avtomehanična delavnica ali kapelica?
Ta območja so s strokovnega vidika določena povsem korektno, trdijo naši sogovorniki, opozarjajo pa na omejitve, s katerimi so se pri tem soočali avtorji predloga. »Nimamo recimo splošno veljavnih meril za izbiro kriterijev, zato je vprašanje, kaj je več vredno: avtomehanična delavnica ali kapelica kot del naše kulturne dediščine. Drug problem so bolj ali manj približni in nepopolni viri podatkov – čeprav so avtorji študije po mojem izkoristili vse obstoječe vire, povsem objektiven in do vrtne ute natančen takšen predlog nikoli ne more biti,« pojasnjuje profesor geografije na ljubljanski filozofski fakulteti dr. Karel Natek. Dodaja, da je tudi iz te študije jasno razvidno, da nimamo dovolj denarja, da bi zmanjšali nevarnost poplav na vseh poplavnih območjih, zato se moramo pač na nek način dogovoriti, katera so »pomembnejša« oziroma bolj ogrožena in bomo vanje v prihodnosti zato več investirali za zmanjšanje te ogroženosti.
Tako dr. Natek kot dr. Zorn pa tudi njegov kolega z geografskega inštituta dr. Blaž Komac dokument, ki je nastal tudi zaradi izpolnitve zahtev evropske poplavne direktive, zato pozdravljajo. »Prvič smo dobili metodološko enotno, s formalnimi akti podkrepljeno in pregledno hierarhično zasnovo posegov na poplavnih območjih v Sloveniji. Dokument obeta, da bomo v prihodnjih letih prišli do natančnih načrtov poplavne ogroženosti na najbolj nevarnih območjih, na njihovi podlagi pa bodo zasnovani tudi nujni gradbeni ukrepi,« pravi dr. Komac. Pri tem posebej izpostavlja pomen natančnega poznavanja obsega poplavnih območij za prostorsko načrtovanje.
Megla lokalnih interesovzastira pametno načrtovanje
Prav prostorska politika je tista, ki bo po mnenju tako dr. Zorna kot dr. Natka krojila uspešnost načrtovane protipoplavne zaščite. »Najpomembnejši 'negradbeni' ukrepi se izvajajo prek prostorskega in urbanističnega načrtovanja, vendar pa vedno prevladajo drugi interesi. To je mogoče še zlasti zato, ker smo preveč pristojnosti na področju načrtovanja posegov v prostor prenesli na občine, čeprav te nimajo ustreznega strokovnega potenciala. Država pri teh postopkih sodeluje tako rekoč le z 'birokratskim' potrjevanjem in dajanjem soglasij, na nivoju strateškega odločanja pa je povsem zabredla v mlakuže sebičnih in kratkoročnih lokalnih interesov. To je eden glavnih razlogov za skokovito naraščanje 'škodnega potenciala' na poplavnih območjih, kar se neposredno vidi v neutrudni gradnji obrtno-poslovnih con, raznih infrastrukturnih objektov, celih stanovanjskih sosesk... na teh območjih, čeprav je tovrstno poseganje na poplavna območja že povsem jasno prepovedano v zakonu o vodah. Na državnem nivoju imamo sicer odličen krovni dokument, to je strategija prostorskega razvoja Slovenije, a tega se skozi 'meglo' lokalnih interesov ne vidi, kaj šele upošteva,« ocenjuje dr. Natek. Zaradi tega sklepa, da smo s predlogom določitve območij pomembnega vpliva poplav v Sloveniji dobili še eno zanimivo, s strokovnega vidika korektno izdelano študijo o poplavnih območjih, ki pa bo služila predvsem formalni zadostitvi zahtev EU, medtem ko v prakso ne bo prinesla nič novega.
