Ta zasebna »modelna mesta«, kot so jih poimenovali v spremembi ustave, ki v povezavi z njimi govori tudi o »posebni razvojni regiji (RED)«, naj bi imela svojo lastno pravno ureditev in avtonomnega upravitelja. Gre za uresničevanje zamisli ameriškega ekonomista Paula Romera o tako imenovanih »charter cities«, ki bi jih v revnih državah ustanavljal zasebni finančni kapital in bi imela poseben status, po njegovem neoliberalnem prepričanju pa naj bi omogočala celovitejši gospodarski razvoj.

Kot država v državi

Honduraški parlament je za izpeljavo tega projekta moral spremeniti ustavo, v kateri so zdaj takšna zasebna mesta opredeljena kot »avtonomne urbane skupnosti, katerih namen je pospeševanje razvoja države s privabljanjem investicij prek celovite gospodarske rasti in nizkih davčnih stopenj«.
Nova zakonodaja nadalje določa, da bodo ta avtonomna mesta vodili »upravni guvernerji« v funkciji predsednika mesta, imela bodo tudi »zakonodajni svet«, ki bo sprejemal mestno zakonodajo, in »ustavni svet«, ki bo s pomočjo svojih sodnikov skrbel za izvajanje mestne regulative.

Jasneje rečeno, ta zasebna mesta bodo dejansko neodvisna ozemlja s svojimi lastnimi pravnimi normami, ki bodo postavljene po svobodni presoji lastnikov mest oziroma investicijskih podjetij. Njihovi upravljalci bodo lahko po mili volji podpisovali kakršne koli gospodarske sporazume s partnerji zunaj in znotraj Hondurasa, imela bodo svojo lastno monetarno in fiskalno politiko, svoj proračun, svoja sodišča in lastno policijo, lahko se bodo celo zadolževala v tujini, pod pogojem, da od honduraške vlade pridobijo garancijski podpis. Zakon tudi predvideva, da bodo ta mesta oproščena plačila vseh davkov državi.

Po besedah predsednika honduraškega parlamenta Juana Orlanda Hernandeza bo pristojnost države v teh mestih »omejena na suverenost glede obrambe teritorija in zunanje politike, kar hkrati pomeni, da ne gre za odprodajo dela ozemlja; v rokah države bodo tudi zadeve, ki zadevajo splošne volitve in izdajanje osebnih izkaznic ter potnih listin«.

Pričakujejo poplavo dolarjev

Predsednik državne komisije za promocijo javno-zasebnega povezovanja Carlos Pineda je ob podpisu sporazuma z investicijskim podjetjem MKG poudaril, da bo ta projekt postal gonilna sila honduraškega gospodarskega razvoja in da bo že prvih 15 milijonov dolarjev investicij, kolikor jih je obljubil MKG za začetek gradnje najosnovnejše infrastrukture, ustvarilo 5000 delovnih mest, pozneje pa 200.000; lahko si predstavljamo, da se bodo odprle službe za služinčad bogatim meščanom.

Kot je še povedal Pineda, nameravajo taka mesta zgraditi v severnih regijah Valle de Sula in Puerto Castilla ob karibski obali in na jugu države v pokrajini Valle de Agalta.

Prodali so tujo zemljo

Proti temu projektu so nekateri že odločno povzdignili svoj glas, med njimi nekdanji ustavni sodnik Oscar Cruz, ki ostro zahteva ustavno presojo, ker naj bi šlo za odprodajo državnega ozemlja. Poročevalec OZN za svobodo izražanja v Hondurasu Frank la Rue je prepričan, da s tem projektom močno posegajo v človekove pravice. Miriam Miranda, predstavnica etnične manjšine Garifuna, ki živi na ozemlju, kjer naj bi po načrtih postavili eno od teh mest, pa je opozorila, da vlada namerava tujemu kapitalu prodati okoli 100 kvadratnih kilometrov zemljišč, ki jim pripadajo.

Projekt je sporen, če že ne perverzen z vseh vidikov. S političnega zornega kota predstavlja ustanavljanje države v državi, predviden status teh mest pa pomeni nov model fevdalne ureditve oziroma kolonij, tokrat v rokah mednarodne finančne oligarhije, ki se verjetno že čuti dovolj močna, da ne potrebuje več demokracije. Iz ekonomskega zornega kota pa gre preprosto za ustanavljanje novih davčnih oaz.