O domnevni potrebi po večanju univerz in velikosti kot kazalniku kvalitete

Število študentov in število univerz

Če merimo velikost samo po številu študentov, je UL velika za približno dve UM, UM za več kot štiri UP, ta pa za več kot šest UNG. Razmerje med UL in UNG je približno 50:1. Velika razlika v številu študentov med posameznimi univerzami ni slovenska posebnost. Razmerje med največjo in najmanjšo univerzo na svetu je okoli 3500:1. Katera univerza je najmanjša, ni lahko ugotoviti, vsekakor pa obstaja kar nekaj univerz z manj kot tisoč študenti. Hkrati ima največja, Indira Gandhi National Open University, okoli 3,5 milijona študentov. Če štejemo le univerze s klasičnim načinom poučevanja, je med največjimi na primer Univerza v Buenos Airesu s čez 300.000 študenti, kar razmerje zmanjša na še vedno zajetnih 300:1. Preden odgovarjamo na vprašanje, koliko univerz imejmo, moramo torej določiti, o kakšnih univerzah govorimo oziroma kako velike univerze želimo. Tri je številka, ki jo je nekdanji minister za znanost Gregor Golobič večkrat izrekel kot primerno število univerz v Sloveniji, ki se v razpravah pogosto pojavlja in ki predstavlja tudi trenutno število javnih univerz. Vendar tri univerze lahko pomenijo tri univerze velikosti UL, kar ustreza približno 6 UM in kar 25 UP, ali pa tri univerze velikosti UM, kar ustreza kakim 12 UP, vendar eni sami UL.

Velikost in kvaliteta

K premisleku o vprašanju, kako velike univerze želimo, bomo pristopili prek ugotavljanja povezave med velikostjo in kvaliteto. Ravno dvigovanje kvalitete univerze se namreč tipično navaja kot eden glavnih razlogov za spremembe nacionalnih programov za visoko šolstvo in gotovo spada med politične cilje, s katerimi se vsi strinjajo. Hkrati se dvigovanje kvalitete pogosto navaja tudi kot razlog za povečevanje obstoječih univerz, četudi, kot bomo videli, povezava med velikostjo in kvaliteto ni taka, kot se jo tipično privzema.

UL s skoraj 52 tisoč študenti ni ogromna le za slovenske razmere (natančna številka za šolsko leto 2011/2012 je 51.859, pobrana s spletnih strani UL, in vključuje absolvente, brez katerih bi bilo število vpisanih 47.821 študentov, wikipedija pa za UL v različnih jezikih navaja celo 61 do 64 tisoč študentov). Zelo velika je tudi v evropskem in svetovnem merilu. Po številu študentov daleč presega najboljše svetovne univerze, ki imajo tipično okoli 20 tisoč študentov. Seveda še zdaleč ni med največjimi, a s temi se res ne gre primerjati, saj nikakor niso med najboljšimi. Kot že omenjeno, je največja univerza po številu študentov indijska Indira Gandhi National Open University s 3,5 milijona študentov. Takega števila gotovo ne bo dosegla nobena slovenska univerza, niti ni razloga, da bi si kaj takega želeli. Želeti si ni smiselno niti velikosti precej manjše University of Delhi z 220.000 študenti. Raje kot na velikost glejmo na kvaliteto.

Da bi ocenili, kakšna je s stališča kakovosti optimalna velikost univerze, si lahko pomagamo s seznami najboljših univerz. Za primer smo vzeli seznam 20 najboljših univerz po lestvici QS Top Universities (http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2011). Izkaže se, da največjih svetovnih univerz med najboljšimi ni. Slednje imajo tipično od 10 do 25 tisoč študentov, kot je razvidno iz tabele, kjer je ob vsaki univerzi navedeno število vseh vpisanih študentov, torej do- in podiplomskih (podatki o velikosti so z angleške wikipedije, avgusta 2012).

Povprečno število vpisanih študentov na 20 najboljših univerz je 19.482. Različne lestvice univerz se med seboj sicer precej razhajajo, vendar zgornji seznam gotovo ni sporen vsaj glede desetih najbolje uvrščenih, kjer pa je povprečna velikost še za spoznanje nižja - 18.473 študentov. Da seznama ne bi kdo označil za amerikocentričnega, češ da ima tudi Kitajska odlične univerze, dodajmo, da so tudi najvišje uvrščene kitajske univerze manjše od največje in najvišje uvrščene slovenske: Peking University ima 30.167 študentov, Tsinghua 26.746, Fudan 26.700, Shanghai Jiao Tong 41.297 itd.

S, M, L … XL

Za leto 2010 so na isti lestvici (http://www.topuniversities.com/university-rankings/world-university-rankings/2010) ob vsaki univerzi zabeležili tudi njeno velikost, pri čemer je povedno merilo, ki so ga uporabljali. Oznako XL ("zelo velika") imajo univerze z več kot 30 tisoč študenti, oznako L ("velika") univerze z 12 do 30 tisoč študenti, oznako M ("srednje velika") univerze s 5 do 12 tisoč študenti in oznako S ("majhna") univerze z do 5 tisoč študenti. UL, ki je označena z XL, se uvršča na 501. do 550. mesto, po velikosti pa presega večino univerz, ki so na lestvici pred njo. Izmed prvih 500 univerz jih ima na tej lestvici le 106 oznako XL in so torej po velikosti primerljive z UL (med prvimi 500 univerzami jih je tudi 21 z oznako S, torej z do 5 tisoč študenti).

UL ima skoraj toliko študentov kot največji ameriški univerzi Arizona State in Ohio State, ki imata po približno 55 tisoč študentov. Ko govorimo o univerzi, seveda govorimo o univerzi z bolj ali manj enotno lokacijo in lastnim vodstvom. Največja ameriška zveza univerz, State University of New York (SUNY) s 450 tisoč študenti, ima namreč po državi New York 64 kampusov, ki vsak zase delujejo kot samostojne univerze oziroma kolidži in se v nekaj primerih tako tudi imenujejo, na primer Stony Brook University, Binghamton University itd. Posamične enote v sistemu SUNY imajo od 3 do 28 tisoč študentov, celoten sistem SUNY pa deluje bolj kot nekakšna agencija za kakovost v visokem šolstvu države New York, pač organ, ki posamične članice akreditira in skrbi za njihovo kakovost. Nenazadnje so tudi na kakovostnih lestvicah te enote rangirane vsaka zase.

Videli smo, da pri univerzi velikost XL sama po sebi ni niti pogoj niti zagotovilo za vrhunskost, prej nasprotno; enako velja za velikost S. Prepričanje, da bo vsakršno povečevanje obstoječih univerz prineslo dvig kvalitete, je torej neutemeljeno. Če želimo določiti optimalno število univerz, kot merila velikosti ni smiselno privzemati UL, saj so med vrhunskimi tako velike univerze prej redke kot pogoste. Če vzamemo merilo velikosti kot verodostojno, se zdi vsaj na podlagi današnjega stanja bolj smiselno načrtovati univerze, ki bi imele od 10 do 20 tisoč študentov. S takimi univerzami v mislih pa se nujno spremeni tudi odgovor na vprašanje, koliko univerz potrebujemo, saj samo UL zadostuje za dobri dve povprečno veliki univerzi izmed prvih 20 z gornje lestvice. In v vsakem primeru je jasno, da če govorimo o optimalnem številu univerz v Sloveniji, je nujno vedeti, o kako velikih univerzah govorimo.

Število študentov je le eno od možnih meril velikosti univerze. Velikost univerze bi lahko merili tudi po številu programov, po številu zaposlenih itd. Po številu programov je UL ravno tako velika (pokriva vsa osrednja področja). Ni pa ob trenutnem številu študentov UL velika po številu zaposlenih, kar tudi kvarno vpliva na oceno njene kvalitete. Kvaliteto šole se namreč pogosto meri z razmerjem med številom profesorjev in številom študentov. V tej luči bi se kakovost UL gotovo dvignila, če bi pod njeno okrilje padel še kakšen od obstoječih inštitutov, kot je že bilo predlagano (prim. "Odgovor bo dala skupna izjava", Delo, 31. marca 2011), še vedno pa bi bila UL glede na študente XL univerza. Z velikostjo bi univerza seveda pridobila tako pri opaznosti kot pri avtomatskih izračunih kvalitete, nimamo pa nobenih zagotovil, da bi bilo to dolgoročno dobro za samo univerzo ali za razvoj visokega šolstva v Sloveniji. Po drugi strani bi se dalo dvig kakovosti UL dosegati tudi z zmanjševanjem vpisa (kar je tudi že bilo predlagano, npr. v "Katarzičen vpliv zasebnih univerz", Delo, 8. septembra 2008), s čimer bi se razmerje med učitelji in študenti okrepilo, velikost univerze pa približala povprečju najboljših univerz.

Doc. dr. Franc Marušič, doc. dr. Rok Žaucer