Huda nesreča mu ni vzela volje do življenja: nekdanji dirkač Zanardi zlat na paraolimpijskih igrah

Zanardi je v štirih sezonah, ki jih je preživel v formuli ena, dirkal za moštva Jordan, Minardi, Lotus in Williams, nastopil pa je na 41 dirkah. Rezultatsko sicer ni bil preveč uspešen, saj je v najelitnejšem dirkaškem razredu osvojil le eno točko, zato pa je imel več uspeha v drugi kategorijah. Prvak je postal v evropskem F3 pokalu (1990), v ameriški seriji champ car (1997 in 1998) ter v italijanskem tekmovanju Superturismo (2005).

15. septembra 2001 pa je v seriji CART doživel grozovito nesrečo, ki mu je spremenila življenje. Na nemškem dirkališču Lausitz je v zaključku dirke vodil, nato pa je po postanku v boksih nerodno zapeljal nazaj na progo, zato ga je zavrtelo. Ob veliki hitrosti se mu ni mogel izogniti Alex Tagliani, ki je silovito trčil v Zanardijev dirkalnik, ki ga je dobesedno pretrgalo na dva dela, ob tem pa je italijanski dirkač ostal brez obeh nog. V nesreči je Zanardi izgubil skoraj tri četrtine krvi v telesu, zato so zdravniki njegovo preživetje označili za čudežno.

Zanardi je kljub travmatični izkušnji ostal pozitivna oseba in se ni želel posloviti od dirkanja in športa. Po uspešni rehabilitaciji se je manj kot dve leti po nesreči vrnil v Lausitz, kjer je v posebej zanj prirejenem dirkalniku odpeljal 13 krogov in tako simbolično končal nesrečno dirko iz leta 2001.

Leta 2003 je nastopil tudi na dirki turnih avtomobilov v Monzi, v cilj pa je pripeljal na sedmem mestu, s čimer je dokazal, da še vedno lahko dirka na visokem nivoju. Naslednjih šest let je preživel za volani turnih avtomobilov, dokler se ni leta 2009 upokojil.

Zanardi si je vzel čas tudi za ponovni obisk formule ena, ko mu je leta 2006 moštvo BMW omogočilo testiranje v Valencii. Po uspešno opravljeni vožnji je navdušeni Italijan izjavil:“Seveda sem vedel, da ne bom dočakal nove pogodbe s katerim od moštev formule ena, a že to, da sem imel možnost ponovno sesti v dirkalnik formule ena in z njim odpeljati nekaj krogov, je neverjetno.“

Novo strast je odkril v kolesarjenju z rokami v trociklu

Leta 2007 se je Zanardi začel ukvarjati tudi z novim športom. Preizkusil se je v kolesarjenju z rokami in že kmalu je na maratonu v New Yorku osvojil četrto mesto. To mu je dalo motivacijo, da se je še bolj resno posvetil temu športu in leta 2009 je že nastopil na svetovnem kolesarskem prvenstvu za paraplegike. Istega leta je zmagal na maratonu v Benetkah, leta 2010 je bil najhitrejši na maratonu v Rimu, lani pa mu je v četrtem poskusu uspelo zmagati tudi na maratonu v New Yorku.

Z velikimi pričakovanji se je letos odpravil v London, kjer je na paraolimpijskih igrah v kolesarski kategoriji tricikel (ročno kolesarjenje) želel poseči po eni od medalj. In uspelo mu je. Pri 45 letih je danes na šestnajstkilometrski progi na legendarnem britanskem dirkališču Brands Hatch (ki je včasih gostilo tudi dirke formule ena) pustil za seboj vso konkurenco. S prednostjo 27 sekund je zmagal pred Nemcem Norbertom Mosandlom in Američanom Oscarjem Sanchezom, ki je zaostal 45 sekund, in je tako spisal neverjetno zgodbo, ki bo lahko za navdih marsikomu.

"Občutek je neverjeten. Sem zelo, zelo srečen, ker sem dosegel takšen rezultat," je bil po zmagi zadovoljen Zanardi.