Katera izdaja je prava?
Da je to, iz katere izdaje je delovni zvezek, zelo pomembno, je bralka občutila sama na roditeljskih sestankih v preteklem šolskem letu. Otroci, ki so imeli neprenovljene delovne zvezke, jih v razredu niso mogli uporabljati, pač pa je učiteljica zahtevala, naj jih vrnejo v trgovino, kjer so jim čez približno mesec dni priskrbeli zahtevane - prenovljene.
Za opisano zmedo so po eni strani krive uveljavljene prenove učnih načrtov. A učbenikov v učbeniških skladih šole ne smejo menjati, zato založniki namesto novih izdajajo predvsem prenovljene učbeniške komplete, da so ti usklajeni z učnimi načrti. Vse to po besedah predsednika odbora za učbenike na GZS dr. Miha Kovača učbenike draži in povzroča zmedo v šolah.
Idej, kako naj bi bili oblikovani učeniki, je od nekdaj zagotovo veliko, pravi ravnateljica osnovne šole Toneta Čufarja Ljubljana mag. Tanja Grünfeld. "Strošek bi bil lahko nižji, če bi se gradivo tiskalo črno-belo in na cenejši papir, več gradiv bi bilo lahko objavljenih tudi na spletu. Učitelj bi med njimi izbiral, jih v e-obliki uporabil pri pouku ali jih po potrebi natisnil," predlaga ravnateljica.
Na potezi je ministrstvo
A stvari niso tako enostavne, poudarja Kovač. Ocenjuje sicer, da bi v enem letu z minimalnimi vlaganji lahko v elektronski obliki naredili dostopno večino učbenikov, ki so za to primerni, najprej kot e-učbenike kot pripomoček pri pouku, kasneje pa kot e-učbenik za učence. A treba bi bilo imeti enotno distribucijsko in tehnološko podlago, ki bi poenostavila delo in rabo učiteljev. Takšno, kot jo imajo zdaj v Nemčiji, ki bi lahko bila po njegovem primerna tudi za našo državo, so želeli predstaviti tudi ministrstvu za izobraževanje, a se po njegovih besedah na večkratne pozive ni odzvalo.
"Žogica je na strani ministrstva," o nadaljnjem razvoju e-gradiv pravi Kovač v imenu založnikov. V svetu je na področju e-gradiv po njegovem več negativnih izkušenj kot pozitivnih. Opisal je katalonski primer, kjer so želeli učence opremiti s prenosnimi računalniki, da bi lažje uporabljali e-gradiva. A stroški so bili astronomski, socialno šibkejši so bili prizadeti, saj na domačo pomoč pri uporabi računalnika niso mogli računati, po dveh letih pa se je projekt neuspešno končal.
"Slovenija ni tako bogata, da bi si privoščila neuspehe na tem področju," meni Kovač. Sicer pa opozarja, da so prvi rezultati pri prizadevanjih v zvezi z e-gradivi vidni šele čez dve, tri ali štiri leta. "Če se jih ministrstvo ne loti na začetku mandata, se jih tudi kasneje ne bo," je še prepričan Kovač.
Na ministrstvu za izobraževanje pravijo, da bodo septembra oblikovali skupino za učbenike, v kateri bodo predstavniki založnikov. "V njej bomo dorekli nadaljnjo učbeniško politiko," še dodajajo na ministrstvu.
