Igre je organiziralo Hrvaško društvo transplant pod okriljem Evropske športne zveze dializnih in transplantiranih bolnikov. Hrvaška je v zadnjih petih letih dosegla izjemen razvoj v transplantacijski dejavnosti. Skozi igre želijo evropski in tudi domači hrvaški javnosti predstaviti uspeh hrvaškega transplantacijskega programa in uspešno rehabilitacijo bolnikov, ki jo bolnikom prinese presaditev organa ali tkiva, saj so se sposobni tudi športno udejstvovati. Tak primer je tudi Jurica Ester, športni direktor iger. "Na evropskih igrah v Dublinu leta 2010 sem nastopil v kategoriji dializnih bolnikov, čez štiri mesece so me povabili na presaditev in na svetovnih igrah transplantiranih bolnikov lani na Švedskem sem že nastopil med transplantiranimi bolniki. To ne bi bilo mogoče brez darovalcev organov in sijajnega transplantacijskega programa. Ko ste v slabem psihičnem stanju zaradi bolezni, je šport lahko odlična motivacija in pomaga do boljšega psihičnega in fizičnega počutja," je povedal Ester, ki se je z dializo zdravil sedem let.

Vsak z vsaj eno medaljo

Med Slovenci, ki so se udeležili iger v organizaciji Športnega društva dializnih in transplantiranih bolnikov in Zveze društev ledvičnih bolnikov Slovenije, so bili štirje dializni bolniki, bolnik s presajenim kostnim mozgom, drugi pa imajo presajeno ledvico. Najuspešnejša športna disciplina za slovenske športnike na igrah je že tradicionalno bovling, zadnjih nekaj let pa tudi petanka in pikado, je povedal vodja slovenske ekipe Boris Pušnik, predsednik Športnega društva dializnih in transplantiranih bolnikov. Nastopili so še v plavanju, namiznem tenisu, badmintonu in atletskih disciplinah skok v višino, met žogice, suvanje krogle, tek na 1500, 100 in 200 metrov, hitra hoja na pet kilometrov in met diska. Prav vsak tekmovalec se je vrnil domov z vsaj eno osvojeno kolajno, je povedal Pušnik. Tekmovalci so sicer razdeljeni v dve kategoriji, dializni oziroma transplantirani bolniki, in starostne skupine. Pomerijo se tudi v golfu, kolesarjenju na čas in cestni dirki, tenisu, odbojki, minigolfu, minimaratonu in skoku v daljino.

Slovenski dializni in transplantirani bolniki se evropskih in svetovnih športnih iger - potekajo izmenično vsako drugo leto, na svetovnih igrah pa lahko nasprotno od evropskih iger nastopijo samo bolniki s presajenimi organi in tkivi - udeležujejo redno in v večjem številu od leta 2002, ko so 2. evropske igre dializnih in transplantiranih bolnikov pripravili na Madžarskem. Veliko udeležencev je na igre začelo hoditi še kot dializni bolniki, a je večina v zadnjem desetletju imela presaditev. Med letošnjimi tekmovalci se jih je pet prvič udeležilo iger. Med njimi sta bila tudi 54-letni Henrik Semenič iz Podnanosa, ki z odpovedjo ledvic živi že 29 let, in 49-letni Andrej Mihelič iz Maribora, oba se zdravita z dializo. Mihelič, ki je nastopil v teku na 100 in 200 metrov in v bovlingu, je povedal, da se je za sodelovanje na igrah odločil zato, da kot dializni bolnik preveri svoje sposobnosti. "Ugotovil sem, da sem konkurenčen, tudi v primerjavi s transplantiranimi, saj sem v tekih osvojil srebrni medalji in sem bil ne samo najhitrejši med dializnimi bolniki, pač pa tudi hitrejši od vseh transplantiranih tekmovalcev razen enega," je povedal Mihelič. Z dializo se zdravi dve leti in si želi, da bi mu čim prej presadili ledvico. Na igre se je začel resno pripravljati tri mesece pred njihovim začetkom, vzdušje na igrah in odlični rezultati pa so ga spodbudili, da bo odslej treniral redno.

Na presaditev čaka vse manj bolnikov

Hrvaška je zadnja leta naredila ogromen preboj v transplantacijski dejavnosti. Še pred desetimi leti je bila na repu držav po številu darovalcev organov in opravljenih presaditvah, danes pa je med vodilnimi državami v svetu na tem področju. Tako so danes vodilni v svetu po številu umrlih darovalcev na milijon prebivalcev ter opravljenih presaditvah ledvic in jeter na milijon prebivalcev. Zahvaljujoč rekordnemu številu darovalcev organov leta 2011 so v tem letu dosegli tudi rekordno število presajenih organov: presadili so 413 organov, med temi so 239 bolnikom presadili ledvico, 124 bolnikom jetra, 38 bolnikom srce in 12 bolnikom pljuča. Mirela Bušić, glavna koordinatorica za transplantacijsko dejavnost pri hrvaškem ministrstvu za zdravstvo, je povedala, da je ta uspeh rezultat velike politične podpore, ki so jo na Hrvaškem namenili razvoju transplantacijske dejavnosti. Odločili so se, da bodo svoj transplantacijski program razvijali po zgledu tako imenovanega španskega in portugalskega modela transplantacijske dejavnosti, kjer so ogrodje sistema transplantacijski koordinatorji v bolnišnicah. To so zdravniki, zaposleni na intenzivnih enotah, ki spremljajo, kateri umrli bolniki bi lahko darovali organe. Velik poudarek dajejo prav sodelovanju z bolnišnicami in od leta 2008 redno obiskujejo bolnišnice, kjer se na sestankih z direktorjem in transplantacijskim koordinatorjem pogovorijo o kritičnih točkah izvajanja transplantacijskega programa. Če ta kljub temu ne teče tako, kot bi moral, zamenjajo transplantacijskega koordinatorja.

Zelo veliko število presaditev ledvic, ki so jih opravili zadnja leta, je tudi zelo zmanjšalo število dializnih bolnikov, ki čakajo na presaditev ledvice. Trenutno čaka na presaditev ledvice osem odstotkov dializnih bolnikov, kar je po besedah Mirele Bušić malo. Meni, da je to realna situacija in da je na Hrvaškem dejansko začelo zmanjkovati za presaditev primernih dializnih bolnikov - nasprotno od na primer stanja v Sloveniji, kjer je na čakalnem seznamu za presaditev le pet odstotkov dializnih bolnikov, pa to ne more biti posledica velikega števila presaditev ledvic, saj jih pri nas opravimo bistveno manj kot na Hrvaškem, je povedala na strokovnem simpoziju, ki so ga pripravili v okviru evropskih iger dializnih in transplantiranih bolnikov. Na Hrvaškem si želijo povečati število dializnih bolnikov na čakalnem seznamu za presaditev ledvice in so o tem problemu imeli že nekaj sestankov na ministrstvu za zdravstvo. Menijo, da je nizko število bolnikov, ki čakajo na presaditev ledvice, posledica tega, da je v dializnih centrih zaposlenih premalo zdravnikov nefrologov in da zdravniki v dializnih centrih bolnike premalo motivirajo za presaditev, ter slabe komunikacije, ki jo imajo z dializnimi centri, ki ne delujejo v okviru bolnišnic.