Igra Darksiders je ob izidu leta 2010 uporabnikom ponudila zabavno interpretacijo večnega boja med angeli in demoni, ki smo mu lahko prisostvovali v čevljih enega od štirih jezdecev apokalipse – Vojne. Dve leti kasneje je čas za novo poglavje v zgodbi jezdecev, oder pa tokrat pripada Smrti, ki želi svojega brata Vojno oprostiti obtožb predčasnega uničenja človeštva.
Kako se Smrt loti naloge, vprašate? Vsekakor s pomočjo kose in obilice bolečin za vse, ki bledemu jezdecu drznejo metati polena pod noge, najbolj dodelan element igre pa je raziskovanje in reševanje ugank na poti do zaključka številnih nalog in stranskih nalog, ki poganjajo tok zgodbe.
Poleg divjega spopadanja z nasprotniki s pomočjo kos in sekundarnega orožja, ki se kljub obstoječim kombinacijam najpogosteje spremeni v vneto stiskanje gumbov in občudovanje teatralnosti gibov, ima igra tudi elemente, ki zahtevajo nekaj več premisleka in kombinatornega mišljenja. Mnoge okoljske uganke bodo preizkusile vašo ustvarjalnost pri uporabi vedno novih orodij, ki jih tekom igre pridobiva Smrt. Poleg plezanja lahko po stenah pretečete tudi zmerne razdalje, v nadaljevanju pa pridobite še pištolo, fantomsko roko za daljši doseg in sposobnosti potrojitve ter teleportiranja skozi prostor in čas.
Vsi, ki so igrali prvi del, pa bodo ugotovili, da so bile solidnim akcijsko-avanturnim in ugankarskim elementom dodane še rpg-jevske in bolj dodelane raziskovalne primesi. Z nabiranjem izkušen boste lahko nadgrajevali sposobnosti, temnice in ruševine pa so postale raj za zbiralce zakladov in tiste, ki jim radovednost ne dovoli, da bi pustili neodprte skrinje, ne glede na težavnost dostopa.
Kar se tiče ugank, ki jih morate razrešiti, da bi nadaljevali z glavno zgodbo, je treba priznati, da morda niso vedno najtežje, a v nekaterih primerih pri uporabniku vseeno vzbudijo precejšen občutek zadovoljstva, predvsem zaradi intuitivne interaktivnosti z okolico in okolice s samo seboj, kar ustvari občutek, da se ne gibljete zgolj v Potemkinovem svetu. Po drugi strani pa je interakcija z okolico, predvsem na začetku, lahko tudi vir precejšnjega razočaranja, ko se uporabnik uči, s katerimi rečmi Smrt lahko stopi v interakcijo in zakaj se ne more prijeti za vsak rob, tudi če ga z lahkoto doseže.
Ob tem gre pohvaliti tudi željo, da bi iz šefov naredili uganke v slogu Shadow of the Colossus, a izvedba ni bila povsem posrečena. Element iskanja slabosti, ki bi boj s šefi naredil bolj edinstven, je preveč enostaven, izvedba napadov, ki razgalijo šibko točko, pa je težavna predvsem zaradi problematičnih kombinacij ukazov, ki se v nekaterih primerih prekrivajo. Ko uspete priti do šefove šibke točke, pa žal ugotovite, da je pred vami zgolj še ena spužva, ki jo morate ožeti velike količine energije v najkrajšem času ter znova in znova ponoviti vajo.
Najbolj očitna slabost igre pa je obilica hroščev, ki jih srečate med igranjem. Pogosto se zgodi, da bodo nasprotniki padli v stene in se iz njih pobrali, ko jim boste obrnili hrbet v prepričanju, da ste jih pokončali. Moteč pa je tudi precej počasen meni lika, ki ga rešujejo nastavitve za opremljanje izven menija. Za zamudno odpiranje velikega zemljevida in občasne primere, ko se igra nenadno obesi, pa rešitev žal ni.
Čeprav so naštete slabosti lahko moteče, pa je splošna izkušnja igranja presenetljivo všečna. Minimalistično zgodbo dobro dopolnijo raziskovalni in ugankarski elementi, ki vas bodo gnali globlje in globlje v temnice, spopadi in šefi pa dodajo nekaj adrenalina in spremenijo tempo. Sicer je prostora za izboljšave recepta, ki poskuša črpati najuspešnejše elemente različnih žanrov, še veliko, a si igra že zdaj zasluži solidno oceno.
Ocena: 8,2
Igra je dostopna za Playstation 3, Xbox 360 in PC.
