Večina makroekonomskih kazalnikov tako za razvite kot za razvijajoče države namreč kaže na upadanje gospodarske aktivnosti, vendar vlagatelji živijo bolj v svetu pričakovanj kot v sedanjosti. Ker so pričakovanja glede skorajšnjih monetarnih in tudi fiskalnih spodbud v Združenih državah Amerike, v Evropski uniji, na Kitajskem in drugod zaradi slabotnega gospodarskega stanja velika, smo na kapitalskih trgih priče nakupnemu pritisku pri vseh bolj tveganih naložbah, medtem ko se vlagatelji trenutno izogibajo najvarnejših naložb. Pričakovanja o nadaljnji anemični gospodarski rasti so torej vzrok za veliki poletni povratek delniških trgov, kar kaže na njihovo veliko odvisnost od monetarnih oblasti.
Ugotovimo torej lahko, da se je v poletno rast vračunalo kar precej prihodnjih dobrih novic. Zdaj so na potezi centralne banke, v prvi vrsti seveda ameriška, evropska in kitajska, ki bodo primorane potešiti velika pričakovanja vlagateljev. Največje tveganje razočaranja pričakujemo pri evropski centralni banki, kjer je manevrski prostor zaradi močnega nemškega nasprotovanja izrednim spodbujevalnim ukrepom omejen. Manevrski prostor se krči tudi kitajski centralni banki zaradi suše, ki napihuje domača inflacijska pričakovanja prek višjih cen hrane. Še najbolj proste roke ima torej ameriška centralna banka, ki bo nove spodbujevalne ukrepe ponudila morda že na tradicionalnem zasedanju v mestu Jackson Hole prihodnji teden.
