Slaba dva meseca časa imajo tako kandidati, da zberejo podporo državljanov oziroma političnih strank. Po zakonu o volitvah predsednika republike se lahko posameznik za "najprestižnejši" stolček v državi poteguje na tri načine: s podpisi desetih poslancev, s podporo stranke - v tem primeru potrebuje podpise treh poslancev ali 3000 državljanov -, če se kandidat odloči za samostojno kandidaturo, pa mora zbrati 5000 na upravnih enotah overjenih podpisov.
Za zadnjo možnost se je odločil sedanji predsednik republike Danilo Türk, ki bo podpise začel zbirati danes v Mariboru na stojnicah pred upravno enoto in na Trgu svobode. Kot so nam sporočili iz štaba nekdanjega premierja in predsednika Socialnih demokratov (SD) Boruta Pahorja, bo tudi on podpise začel zbirati danes, prav tako v štajerski prestolnici, na stojnici pred tamkajšnjo upravno enoto. Pahor se ni odločil za podporo poslancev, temveč bo kandidaturo vložil s 3000 podpisi državljanov.
Presenetljivo pa so nam konec prejšnjega tedna iz predvolilnega štaba kandidata strank SDS in NSi Milana Zvera sporočili, da odločitve o načinu uradne vložitve kandidature še niso sprejeli. Vprašanje, kdaj predvidoma jo bodo sprejeli, je ostalo neodgovorjeno.
Po mnenju poznavalcev "marginalni" kandidati težko zberejo 5000 podpisov, kar pa bo po vsej verjetnosti veljalo tudi za preostalih pet, širši javnosti manj znanih posameznikov, ki so napovedali boj za mesto predsednika republike: Monika Malešič, Fani Eršte, Miro Žitko, Dušan Egidij Kubot in Ladislav Troha. Marko Kožar, ki je kandidaturo za predsednika republike napovedal marca, je včeraj sporočil, da od kandidature odstopa. Kot je pojasnil za STA, je glavni razlog za odstop medijsko favoriziranje treh v javnosti najbolj prepoznanih kandidatov.
Neuradna volilna kampanja je že v polnem zamahu, uradna pa se začenja 12. oktobra. Seznam kandidatur bo DVK, potem ko jih bo preveril, objavil 26. oktobra. Morebitni drugi krog predsedniških volitev, ki je sodeč po javnomnenjskih anketah zelo verjeten, pa bo izveden 2. decembra.
