A ni zgolj Goethe pisal o pivu. Thomas Mann, denimo, je zapisal: "Ob večerji popijem čašo svetlega piva in s tem spremenim svoje razpoloženje. Minejo me utrujenost, nemir in sedenje v naslonjaču."

Nemška pesnik in pisatelj sta že vedela, kaj govorita, saj je njuna dežela prava meka pivcev piva, ki ima več kot 1200 manjših in večjih proizvajalcev piva. Ta rekord bo morda kmalu presežen, saj se tudi na Kitajskem vsako leto poveča poraba piva za kar deset odstotkov. Že pred nekaj leti je postala Kitajska največji proizvajalec piva na svetu, pred Ameriko in pred Nemčijo. Lansko leto so Kitajci tako zvarili kar 450 milijonov hektolitrov piva. Za njimi so Američani in, če verjamete ali ne, na tretje mesto so se pririnili Rusi. Nemčija je tako kot proizvajalka zdrsnila na peto mesto. Kljub temu so bili Nemci še nedavno rekorderji v porabi piva na prebivalca. Sedaj niti to niso več, saj so na prvem mestu Čehi. Toda nihče razen Nemcev nima tako znanega pivskega praznika, kot je Oktoberfest. Tu so lansko leto iztočili 6,4 milijona obiskovalcem 71.000 hektolitrov piva.

Na misel, da je mogoče iz žit naredili alkoholno pijačo, so prišli ljudje povsem po naključju. Ko so pustili kašo iz žita in vode stati nekaj dni, je začela zmes vreti in nastala je sladkobna pijača dobrega okusa. Prvo pivo so izdelali v Mezopotamiji. To dokazuje pisna omemba iz približno leta 5000 pred našim štetjem, ki govori, da so dninarji pri gradnji templja del svoje plače dobili v "tekoči" obliki - v pivu. Sumerci, ki so razvili prvo visoko kulturo v zgodovini človeštva, pozneje tudi Babilonci, so poznali že 2000 pred našim štetjem kar dvajset različnih vrst piva: lahko, črno, belo in rdečkasto pivo. Tudi v starem Egiptu je bil "henquet" (pivo) osnovna pijača vseh slojev, tudi v faraonovi palači. Pivo so takrat izdelovali samo iz ječmena, ki so mu včasih primešali malo neke vrste prvotnega žita. Čim več ga je bilo v pivu, tem dražje je bilo. Proti ponaredkom piva so se borili že Sumerci s strogimi kaznimi: "Tistega, ki ponareja pivo, bodo utopili v njegovih sodih ali pa bo moral tako dolgo piti svojo mešanico, da se bo zadušil." Največji proizvajalec piva je sedaj iz Belgije. Po združitvi z ameriškim pivovarskim koncernom Anheuser-Busch (leta 1870 ga je ustanovil neki nemški pivovar) je belgijska pivovarna InBev največja na svetu, saj ponuja na trgu kar 200 različnih znamk piva.

Napačno je mišljenje, da je pitje piva moška zadeva. V srednjem veku so se dame redno zbirale pri kozarčku piva. To sicer niso bila popivanja v dandanašnjem smislu, ampak prijetna druženja, ko so dame v pivo pomakale koščke kruha. Pravzaprav je bilo to nadomestilo za sedanja srečanja ob kavi. Bolj vroče pa je bilo razpoloženje v takratnih ženskih krčmah, ki so jih imenovali tudi "ženske šole". To so bile gostilne, v katere so imele pravico vstopa samo ženske. Tudi varjenje piva je bilo dolgo delo žensk. Že pri germanskih plemenih so pivo varile samo ženske in še dolgo v srednjem veku so stale ženske ob varilnih kotlih. Varilni kotli so bili tja do 15. stoletja tudi sestavni del vsake dote neveste, ki je kaj dala nase. Tudi v samostanih so bile nune, ki so vedele, kako se dela pivo. Takrat je bilo pitje piva celo priporočljivo, saj so ugotovili, da ima zaradi varjenja manj bakterij kot umazana voda iz vodnjakov. (ps)