Generalni direktor Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) José Graziano da Silva je dejal, da svet še ni dosegel kritične točke. Dodal pa je, da pa je zdaj bistveno to, da ključne proizvajalke ne začnejo uvajati izvoznih omejitev, medtem ko uvoznice ne smejo začeti panične nakupe hrane, če naj se svet izogne ponovitvi scenarija izpred štirih let. "Države in OZN so zdaj bolj pripravljene na višje cene hrane, kot so bile v letih 2007 in 2008. Toda tveganja so vseeno visoka in napačni ukrepi ob trenutni situaciji bi lahko ustvarili krizo," je zapisal da Silva v mnenjskem prispevku za včerajšnji Financial Times.

ZDA naj zamrznejo zahteve o deležu etanola v gorivu

Včeraj so v ZDA, največji izvoznici koruze na svetu, objavili uradni podatek, da bo proizvodnja najnižja v zadnjih šestih letih. Zaradi suše in najvišjih temperatur v zgodovini merjenj v zveznih državah, kjer je proizvedejo največ, bo proizvodnja koruze glede na lani padla za trinajst odstotkov. Zaradi tega so cene koruze na svetovnem trgu od začetka junija poskočile za 38 odstotkov. Padla je tudi proizvodnja soje, ki je prav tako največ pridelajo v ZDA, in sicer za dvanajst odstotkov.

Cena koruze oziroma njena proizvodnja je ena kritičnih postavk v svetovni prehrani, saj je med drugim bistvenega pomena za krmo živine. V ta namen se porabi polovica koruze, proizvedene v ZDA, ki so največja proizvajalka in izvoznica. Vendar pa ZDA obenem dve petini svoje koruze porabijo za proizvodnjo etanola. Zakonodaja v ZDA določa standard, da mora biti v gorivu devet odstotkov etanola. Zaradi tega je FAO Združene države pozvala, naj to zakonsko določilo takoj začasno zamrznejo, da bi na svetovni trg hrane (in krme) prišlo dovolj koruze.

Ameriška agencija za varstvo okolja je standarde etanola postavila pred petimi leti s ciljem zmanjševanja količine toplogrednih plinov in odvisnosti od tuje nafte.

Dodatno nevarnost za globalni trg prehrane prinaša vremenska napoved na Japonskem. Tam je državni meteorološki urad včeraj napovedal, da se je očitno že pojavil vremenski fenomen El Nino, ki prinaša suše in poplave, in da bo verjetno trajal do zime. Ko se je leta 1998 zadnjič pojavil v hujši obliki, je vzel dva tisoč življenj in prinesel več milijard dolarjev škode v kmetijstvu in drugje.

Leta 2008 nasilje zaradi cen hrane

Leta 2008 je na prehrambno in cenovno krizo vplivalo več dejavnikov, predvsem visoke cene goriva, naraščajoča uporaba biogoriv, slabo vreme, restriktivna izvozna politika večjih proizvajalk in naraščanje cen v terminskih poslih. V Egiptu, Indoneziji, Indiji in drugih azijskih in afriških državah ter na Haitiju, v Mehiki in drugje so izbruhnili nasilni protesti, ko so cene mleka, riža, kruha in drugih dobrin poskočile tudi za petdeset odstotkov in več. Nekatere največje proizvajalke riža, ki je glavna hrana za več kot polovico človeštva, so omejile izvoz.

Trenutno večina teh dejavnikov, razen slabe letine koruze in negotovih vremenskih razmer, še ni prisotna. Vlade po svetu za zdaj ne omejujejo izvoza. Čeprav v tudi v "pšeničnem pasu" Rusije, Ukrajine in Kazahstana pričakujejo za tretjino manjši pridelek, je ruska vlada denimo sporočila, da ne vidi razlogov za prepoved izvoza pšenice, kot je storila pred dvema letoma.

Neznanka je vloga tržnih špekulantov, ki lahko cene prav tako naženejo v nebo. Leta 2008 so za enega velikih krivcev za krizo označili investicijske banke in špekulante, čeprav mnenja o tem niso enotna. V zadnjem času je opaziti tudi neobičajno rast nakupov hrane in večanje zalog, kar prav tako dviguje cene. Prav to pa je praksa, pred kakšno opozarja Organizacija za prehrano in kmetijstvo.