Če ne upoštevamo čestitk s twitterja, je s čestitko dobitnikom medalje (ali vsaj z obveščanjem medijev o tem) praviloma najbolj pohitel predsednik državnega zbora Gregor Virant. Tako so o njegovi čestitki Urški Žolnir iz parlamenta obvestili javnost celo pet minut prej, preden je Slovenska tiskovna agencija sporočila, da je osvojila zlato medaljo. Naglici primerna pa je bila tudi vsebina te in drugih čestitk, pod katere se je v preteklih dneh podpisal predsednik parlamenta.

Čeprav v uradu predsednika republike Danila Türka poudarjajo, da to, kdo prvi čestita, ni pomembno, pa po hitrosti obveščanja javnosti o poslanih čestitkah za državnim zborom niso veliko zaostajali. Pri pošiljanju čestitke Primožu Kozmusu pa je Türk vse "tekmece" celo krepko prehitel. Kljub temu da se je nedeljsko tekmovanje v metu kladiva zavleklo pozno v noč, smo namreč mediji obvestilo o Türkovi čestitki prejeli še pred polnočjo; drugi kabineti so jih očitno sestavljali šele naslednje jutro.

Čestitke s tekočega traku

Če služba za stike z javnostmi MZZ kakšnih sočnih pripisov ministra Karla Erjavca ni zamolčala, bi lahko kot najbolj suhoparne ocenili čestitke, ki so bile poslane iz Mladike. Tako je zunanji minister zgolj pozdravil tretje mesto Rajmonda Debevca, pa ugotovil, da sta Iztok Čop in Luka Špik z vrhunskim nastopom znova dokazala, da sodita v sam vrh športne elite... Tudi v kabinetu ministra za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žige Turka kakšne večje izvirnosti niso pokazali - njihove čestitke zaznamujejo predvsem floskule o pomembnosti Slovenije kot športne države.

"Čestitke športnikom so dober način izražanja pozornosti, vendar ne bi smele dajati vtisa, kot da so s tekočega traku, torej vse po enakem vzorcu, ne glede na to, kakšni so dosežki. Tovrstna komunikacija je lahko učinkovita, če je čim bolj osebna oziroma personificirana, če se tisti, ki pripravljajo čestitke, res poglobijo v človeka, ki mu čestitajo," poudarja strokovnjakinja za javno nastopanje Marta Kos Marko.

Še največ osebne note smo lahko zasledili v čestitkah predsednika republike Danila Türka, v katerih lahko preberemo nekaj podatkov o dotedanji športnikovi poti, izpostavljene so nekatere športnikove lastnosti ter dodan osebni nagovor. "Predsednik republike Danilo Türk ne le čestita, temveč pove veliko lepega o lastnostih človeka, ki mu čestita. V komunikacijskem smislu je to zelo učinkovito," pravi Kos-Markova. Predsednikov svetovalec za odnose z javnostmi Boštjan Lajovic to, da bi imeli ogrodje čestitk s podatki o dotedanjih uspehih športnika in njegovih lastnostih pripravljeno vnaprej, zanika. Kot pravi, spremljajo tekmovanja, nekatere čestitke napiše sam, nekatere kdo drug v uradu predsednika republike. Danilo Türk čestitko prebere, pogosto pa tudi kaj dopiše oziroma doda osebno noto.

Čim boljša je služba za stike z javnostmi, bolj je lahko pošiljanje čestitk učinkovit način komuniciranja, meni Marta Kos Marko. Najboljši pa so po njeni oceni PR-ovci, ki svojega šefa tako dobro poznajo, da je izdelek tak, kot bi ga napisal politik sam. Prizadevanje, da bi PR-ovci našli izvirne formulacije, je prepoznala tudi v čestitkah, ki jih je športnikom poslal predsednik vlade Janez Janša.

Ups!

Med izdelke, v katere so v kabinetu predsednika vlade še zlasti poskušali vnesti premierjev osebni ton, sodi Janševa čestitka Urški Žolnir. V sporočilu javnosti iz premierjevega kabineta so namreč navedli, da je premier Žolnirjevi citiral misel Hsun Ceja: "Brez vztrajnosti in odločnega truda ni bleščečih trenutkov." Po našem poizvedovanju so nam v kabinetu pojasnili, da so se poslužili misli kitajskega generala in filozofa iz 6. stoletja pred našim štetjem Sun Tzuja (tudi Sun Wu ali Sunzi), avtorja znanega dela Umetnost vojne. Na Sun Tzuja se prvak SDS tudi sicer rad sklicuje. V resnici pa so se v premierjevem kabinetu pri navajanju identitete avtorja zmotili, saj so v čestitko Žolnirjevi prepisali filozofa s podobnim zapisom imena; v čestitki citirani Hsün Tzu namreč ni bil tudi general, ampak zgolj kitajski filozof, ki je živel 200 let za generalom Sun Tzujem in prav Hsün Tzuju pripisujejonavedeni citat. Je pa res, da večina priročnikov, ki ponujajo citate za vse mogoče priložnosti, pri navajanju podatkov o njihovih avtorjih ni posebej natančna. Kot je tudi res, da imata oba kitajska filozofa zelo podoben zapis imena.

Čestitke so vsekakor znak pozornosti in priznanja, lahko pa njihova inflacija ter prazna in plitka vsebina pomembno zmanjšata njihov pomen. Zastavlja se vprašanje, ali ne bi zadoščalo, če bi dobitnikom medalj namesto vsakega ministra posebej čestital zgolj predsednik vlade. Dvom o iskrenosti čestitanja politikov dodatno utrjuje obširno obveščanje javnosti o teh čestitkah. "Kot da bi nekomu poslal voščilnico za rojstni dan, hkrati pa o tem objavil oglas," je slikovita Kos-Markova. In dodaja, da obveščanje javnosti kaže na težnjo politikov, da mediji to njihovo ravnanje opazijo in jim ljudje za to dajo priznanje. Ob prebiranju nekaterih odgovorov, ki smo jih dobili na vprašanje predsednikom in ministrom, zakaj o svojih čestitkah tako izdatno obveščajo javnost, postane ta težnja očitna. Če argumenti državnega zbora in kabineta predsednika republike še zvenijo kolikor toliko prepričljivo (prvi je kot razlog za obveščanje navedel, da predsednik državnega zbora ne komunicira samo v lastnem imenu, temveč tudi v imenu državnega zbora kot inštitucije, drugi pa, da predsednik republike s čestitko "v imenu države, kot njen najvišji predstavnik, športnikom izraža javno podporo in priznanje"), utemeljitvi kabinetov ministra Turka in premiera Janše omenjena politika (ponovno) postavljata v ospredje, športnike pa v drugi plan. "Gre za čestitke za uspehe na področjih, ki sodijo v pristojnost ministrstva, in ocenjujemo, da je prav, da je javnost seznanjena, da minister sledi tem dogajanjem in izreka priznanje za izjemne dosežke," so sporočili iz Turkovega kabineta. Premierjevo čestitko pa na spletni strani objavijo in o njej obvestijo javnost, ker je "čestitka predsednika vlade posebno priznanje".