Tako je včeraj ob obisku Onkološkega inštituta napovedal minister za zdravje Tomaž Gantar. "Napak je bilo veliko s strani vseh. Zamiki se ne bi smeli zgoditi, prav tako tudi ne, da začnejo cevi puščati," je opozoril. Kljub temu se namerava bolj kot z iskanjem krivcev ukvarjati z reševanjem težav, je dal vedeti. Letos nameravajo tako končno unovčiti za 1,5 milijona od 2,1 milijona evrov veljavnih bančnih garancij.
"Da bi se izognili napakam"
Generalna direktorica Onkološkega inštituta Ana Žličar je poudarila, da si želi čimprejšnjega začetka sanacije. Za zdaj je vesela, da je podpisana pogodba za projektiranje vodovoda (projektno nalogo bo pripravil kamniški I.S.P., op. p.). Ob tem pa upa, da bo nadzor nad projektiranjem skupen, da bi se tokrat "izognili napakam iz preteklosti". Pri sanaciji ob že naseljenih stavbah se težavam ne bo mogoče izogniti, je spomnila, "a se je treba z njimi soočiti in narediti vodovod". Motnje pri delovanju bolnišnice, ki jih bo prinesla sanacija 15.000 metrov cevi, nameravajo med drugim zmanjšati z delom ob koncih tedna, ko je bolnikov v stavbah manj kot sicer.
Čeprav imajo veliko težav s slabostmi novogradnje, ki jim prinašajo tudi dodatne stroške, pa gre Onkološkemu inštitutu letos finančno relativno dobro. Izgubo imajo sredi leta vse bolnišnice z izjemo psihiatričnih, s 87.000 evri izgube v prvem polletju pa je Onkološki inštitut glede na razmere med uspešnejšimi. Želijo pa si, da bi del njihovih obremenitev prevzele še druge bolnišnice, kar je v načrtu že dolgo. V novogoriški bolnišnici so za to delno že poskrbeli, v nadaljevanju pa bosta del sistemskega zdravljenja bolnikov z rakom prevzeli še mariborska in celjska bolnišnica. Kot je znano, so pri teh prenosih sicer precejšnje zamude, prav tako pa tudi pri širjenju presejalnega programa Dora za zgodnejše odkrivanje raka dojk. Nedavno so se člani sveta UKC Maribor na primer spraševali, zakaj tamkajšnji sodobni mamograf, ki so ga kupili prav za Doro, še vedno ni v uporabi.
Dodaten denar za odkrivanje raka dojk?
"Mariborski UKC bo moral več vlagati v svoj kader. Res pa usposabljanje strokovnjakov zahteva nekaj časa," ugotavlja Gantar. Pri Dori je ozko grlo po njegovem bolj kot slikanje z mamografom zdravljenje novoodkritih primerov, saj je usposobljenih strokovnjakov premalo. Tako je najverjetneje, da bodo vse v bolnice z rakom, ki jih bodo odkrili v Dori, vsaj za zdaj še naprej obravnavali na Onkološkem inštitutu. Širjenje programa bi olajšali, če bi lahko delali ob koncu tedna oziroma prek podjemnih pogodb, ugotavljajo na inštitutu, a se bodo morali s tem strinjati na zdravstveni blagajni. Gantar poudarja, da so z interventno zakonodajo zdravstveno blagajno "stabilizirali", zato bi lahko za presejalni program namenili več denarja. Tudi pogodbeno delo se mu zdi v tem primeru upravičeno.
Letos naj bi mamografijo v okviru Dore opravili pri 25.000 ženskah oziroma pri približno 5000 ženskah več kot lani, kar pomeni tudi od 250 do 300 dodatnih operacij, je pojasnila Žličarjeva. Veseli jo, da je začela zdaj tudi zdravstvena politika ugotavljati, da bo treba delo, ki ga prinaša širitev Dore, opraviti zunaj rednega delovnega časa in da bo to zahtevalo dodaten denar.
