Vojna je stanje, ki potegne iz človeka vse najslabše. Poznam več ljudi, za katere pravim, da če bi bila vojna, jim raje ne bi hodila blizu, ker bi bili zagotovo eksekutorji. Potegne pa tudi najboljše, pogum, požrtvovalnost... Zato ni pomembno, kaj je bilo med vojno in takoj po njej. Pomembno je zgolj to, da je ne sme biti več. Nikoli. Kajti, če bi bila sedaj, bi se Slovenci v hipu razdelili in pobili med sabo. In ne pozabite, vse vojne so se začele s finančnimi krizami, ki zaradi eksistenčne tesnobe jemljejo ljudem razum in se jih z lahkoto z raznimi obljubami pretenta, da počnejo razne oslarije. Denimo: ubijajo in se dajo ubiti samo zato, da imajo drugi korist. Si lahko mislite? V vseh vojnah človeške zgodovine je padlo nešteto ljudi zgolj zaradi raznih psihopatov na oblasti in zaradi njihove požrešnosti. Zato si želim, da bi kdaj videla dva človeka za šankom, ki se takole pogovarjata: "Ti, a tvoj stari je bil domobranec?" "Jebi ga. Tvoj pa partizan, ne?" "Ja, saj je še živ, ampak je že tako naporen s temi svojimi štorijami, da so nam vse rože pocrkale od dolgcajta!" "Ja, vojna je kurba in prasica požrešna!" "Prav imaš, stari. In pizda hinavska, krvoločna! Dejva še en pir. Španci so pa zmagal na svetovnem, hijene!"
Ona
