Osrednji italijanski časnik La Repubblica je namreč včeraj objavil, da je komisija kardinalov, ki jo je za preiskavo afere Vatileaks pooblastil papež Benedikt XVI, začela preiskovati tri papeževe sodelavce - njegovo svetovalko in prevajalko Ingrid Stampa, italijanskega kardinala Paola Sardija in nemškega škofa Josefa Clemensa.

La Repubblica kopira izmišljotine

Trojica naj bi bila tista, ki je Gabrieleja napeljala k izdajanju zaupnih vatikanskih dokumentov, ki so jih maja tudi našli pri njem in zaradi katerih je bil vse do konca tega tedna v zaporu. Predstavnik za stike z javnostmi Vatikana Federico Lombardi je časnik obtožil ne le, da za svoje pisanje nima dokazov, ampak da je celotno zgodbo, polno napak, prekopiral od nemškega časnika Die Welt, ki jo je v spletni izdaji objavil že pred tednom dni. Sicer pa, nič nenavadnega, saj je doslej La Repubblica objavila že vrsto izmišljenih zgodb, kot je bila tista o izginulem domnevnem vatikanskem hekerju in izmišljeni pogovor z ženo papeževega tajnika Gabrieleja, je dejal Lombardi. Potrdil je le, da so omenjeno trojico zaslišali, da pa to še ne pomeni, da so česar koli osumljeni.

Ni prvič, da je Lombardi glede afere Vatileaks medije okrcal zaradi netočnosti. Nedavno je novinarjem dejal, da skušajo biti kot sloviti avtor Da Vincijeve šifre Dan Brown. Pa čeprav bi bilo bolj pametno, da bi svoje bralce o dogajanju v Vatikanu obveščali korektno. Za zdaj tako uradno edini osumljenec za uhajanje zaupnih dokumentov izza vatikanskih zidov ostaja Gabriele, za kogar naj bi bilo že v začetku avgusta znano, ali mu bodo tudi sodili. V javnosti se je sicer oblikovalo mnenje, da je papežu vdani tajnik le žrtveno jagnje, medtem ko se pravi krivci uhajanja dokumentov skrivajo med kardinali, nasprotniki (pre)močnega državnega sekretarja Tarcisija Bertoneja.

Ocena komaj pozitivna

Dokumenti, ki so prišli v javnost, so namreč še v najslabši luči prikazali prav Bertoneja. Sodeč po nekaterih razkritih pismih papežu in Bertoneju slednji ni najbolj navdušen nad preprečevanjem korupcije v vatikanskih financah. Te pa, tudi po nedavno objavljenem poročilu Moneyvala Sveta Evrope, niso najbolj transparentne.

Čeprav poročilo ugotavlja, da so na Svetem sedežu napredovali pri spoštovanju mednarodnih pravil preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, so si pozitivno oceno prislužili komaj pri polovici vseh ocenjevanih meril.

Primerno zakonodajo sicer uvajajo, a v praksi njeno izvajanje močno šepa, še posebno pri nadzoru nenavadnih finančnih transakcij in nasploh pri neodvisnem nadzoru vatikanske banke IOR. Vzpostavitev takšnega nadzornika je tudi eno od mnogih priporočil Moneyvala. Vatikan, ki je vlogo za oceno njihove finančne transparentnosti pri Svetu Evrope vložil pred dobrima dvema letoma, ima zdaj leto dni časa za izboljšanje finančne transparentnosti, nato pa morajo Moneyvalu predati poročilo o napredku.