V okviru reorganizacije v tovarni v Trbovljah ostaja 80 ljudi, 51 jo zapušča. Reorganizacija pa je potekala na ravni celotne skupine in je zajela vso strukturo zaposlenih. Koliko ljudi je ostalo brez dela na ravni celotne korporacije?

Območje, ki ga obsega Lafarge Central Europe, združuje Češko, Slovaško, Avstrijo, Madžarsko, Slovenijo in Hrvaško. V tej regiji je lani, razen v Avstriji, strmo padel promet, zato je bilo treba reorganizirati tovarne v regiji in optimizirati proizvodnjo. Prav v Sloveniji je promet najbolj upadel, saj je od leta 2008 do 2011 zdrsnil kar za 60 odstotkov. Letos pa bo po moji oceni še dodatno padel, in sicer za 10 do 15 odstotkov. Gradbeništvo je v Sloveniji v globoki recesiji, prav tako na Hrvaškem, tudi na Madžarskem je situacija podobna. Zaradi vsega naštetega smo morali optimizirati industrijsko mrežo, v Sloveniji pa smo izgubili okoljevarstveno dovoljenje sosežig odpadkov torej za uporabo alternativnih goriv. Na korporativni ravni je zaradi reorganizacije delo izgubilo 460 zaposlenih.

Kako ocenjujete poslovno okolje v Sloveniji, če jih primerjate z drugimi okolji, v katerih sodeluje korporacija Lafarge Cement? Kje so v Sloveniji glavne ovire za boljše poslovno okolje in katere so naše prednosti?

V tem trenutku je zagotovo največji problem zelo slabo stanje gradbeništva v Sloveniji. Prav cement je indikator, ki kaže ali je gradbeništvo v dobrem ali slabem trendu, saj je osnovni element za gradnjo. Na žalost opažamo od leta 2008 padec vsako leto. Poleg tega ima vse več gradbenih podjetij likvidnostne težave, zaradi česar gre vsak mesec vsaj eno gradbeno podjetje v stečaj. Vse to gotovo ne vpliva dobro na poslovanje. Je pa po drugi strani v Sloveniji veliko tehničnega znanja. Podjetja imajo pri vas večletno zgodovino in izkušnje ter so sposobna zelo kompleksnih konstrukcij. Naša tovarna je tudi zelo dobro vzdrževana s strani Lafargea, kar je velika prednost, saj jo lahko v prihodnosti vodimo brez velikih investicij, ker je bilo veliko že narejenega. Tudi geografska lokacija Trboveljske tovarne je prednost, saj je postavljena blizu treh velikih mest - Maribor, Ljubljana in Zagreb, kjer je tudi večja gradbena aktivnost. Slaba stran pa je, da se že več let borimo za okoljevarstvena dovoljenja. V Sloveniji sta sicer dve tovarni cementa, podobna je tudi v Anhovem. Omenjena tovarna za razliko od naše že od začetka obratovanja ni imela težav z dovoljenji, tehnično gledano pa tovarni se ne razlikujeta veliko. V Trbovljah se že sedem let trudimo za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, dobili smo ga le za leto in pol, potem so nam ga ponovno odvzeli. To je velik minus za tovarno in za tuje investitorje. Težko razumemo, zakaj je šlo v to smer.

Ali je res, da Lafarge Cement skuša "na lastno pest" definirati vplivno območje na ozkem pasu okrog dimnika, ker bi rad pri ponovni presoji o pridobitvi okoljevarstvenega dovoljenja za sežig odpadkov, izključil svoje sosede in javnost?

To ni res. Agencija RS za okolje (Arso) se je odločila, da skladno z navodilom sodišča omogoči javno objavo osnutka dovoljenja in elaborata o vplivnem območju in udeležbo javnosti v tej razpravi. Arso pa ta postopek vodi tako, da upošteva to navodilo in da za osnovo Lafarge Cement izdela elaborat o vplivnem območju, kar predstavlja delno korekcijo postopka uporabljenega za obstoječe naprave. Elaborat o vplivnem območju je izdelala neodvisna certificirana institucija, ki ima potrebne sposobnosti, znanja in izkušnje za takšno delo. Imamo že tudi zaključke poročila, ki kažejo, da je naša dejavnost popolnoma skladna z zahtevami veljavne zakonodaje za kvaliteto zunanjega zraka. Za oceno vplivnega območja so bili vzeti certificirani in validirani modeli z vključenimi meteorološkimi podatki. Omenjeno aplikacijo smo poslali na Arso, v nadaljnjem postopku pa si bo širša javnost omenjene zaključke lahko ogledala in podala svoje mnenje in pripombe. V tem postopku lahko sodeluje vsakdo.

Ali obstaja možnost, da se odpoveste sosežigu odpadkov, ki tako razburja prebivalce Zasavja?

Odpadke prevzamejo podjetja, te odpadke jih ločijo, homogenizirajo, kontrola kakovosti, kasneje postanejo gorivo, temu mi pravimo alternativno gorivo. To so kakovostna goriva z določeno kurilno vrednostjo ter drugimi kemijskimi in fizikalnimi lastnostmi, ki jih izkazujejo dobavitelji. Naš je bil Gorenje Surovina. Ti so investirali tudi tri milijone evrov za tovarno, da smo jo pripravili za zbiranje odpadkov in njihovo obdelavo za kasnejšo uporabo teh snovi v obliki goriva. Najbolj razvite države uporabljajo največ alternativnih goriv za cementno proizvodnjo. To ni nevarno, le nesporazum iz preteklosti, ki bi ga radi prekinili. naš konkurent Anhovo prav tako uporablja alternativno gorivo. Ne želimo nič posebnega, le da bi bili obravnavani kot druge cementne tovarne v Evropi in kot salonit v Anhovem.

Kaj je pokazala študija Vplivno območje Lafarge Cementa, ki jo je izdelal Elektroinštitut Milana Vidmarja?

Rezultate te študije smo že poslali na Arso. Pravkar smo jim podali še nekatera dodatna pojasnila o delovanju modeliranja, sedaj pa čakamo na nadaljevanje postopka in njihovo odločitev.

Koliko časa naj bi potrebovali?

To je bolj vprašanje za njih. V Evropi ponavadi za okoljevarstveno dovoljenje potrebujejo - pogledal sem po drugih naših tovarnah - od enega leta do leta in pol. Tu pa na tem delamo že sedem let, brez kakšnih velikih rezultatov.

Zakaj po vašem mnenju prihaja do različnih podatkov o onesnaževanju zraka, ki jih postreže cementarna in Eko krog?

To je bolj vprašanje za Eko krog, saj mi vedno uporabljamo uradne, javno objavljene podatke, ki jih objavijo vladne in druge uradne agencije. Stalno smo nadzorovani s strani ministrstva in Arsa in uporabljamo enake podatke. Naloga države in pristojnega ministrstva je, da nas nadzorujejo, težava je le v tem, da so nekateri podatki v javnosti zmanipulirani, kar ustvarja veliko nerazumevanja in slabih občutij.

Ali bi lahko problem sosežiga odpadkov rešili skozi dialog z Eko krogom, ki je vaš največji nasprotnik?

Ob mojem prihodu v cementarno sem bil zelo presenečen nad pomanjkanjem neposredne komunikacije. Počasi smo vzpostavili srečanja, na katerih smo se z lokalnimi prebivalci pogovarjali o pereči problematiki. Vabilo smo poslali tudi Eko krogu, od koder pa so nekaj ur pred sestankom poslali zahteve in vprašanja, na katera nismo mogli zagotoviti odgovorov. V Eko krogu se vedno obračajo na preteklost, a če bomo govorili le o preteklosti, to ne bo ustvarilo dobrega dialoga za prihodnost. Še vedno pa puščamo odprta vrata, da bi z njimi prišli do konsenza.

Določili ste presežno število delavcev, ki naj bi jih bilo 51. Ali je to število dokončno in kaj se bo zgodilo s cementarno, če ne bo ponovno pridobila omenjenega okoljevarstvenega dovoljenja?

Za ponovno zaposlovanje delavcev morata biti izpolnjena dva pogoja - pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja in ponovna vzpostavitev stabilnega trga. Prepričan sem, da bomo ponovno zaposlovali, saj tovarna ne more delovati v polnem obsegu s samo 80 zaposlenimi. Ponovno zaposlovanje bo tudi dober znak za Zasavje, saj se tu vse bolj viša stopnja brezposelnosti zaradi zapiranja številnih podjetij.

Menite, da je vaša cementarna primerno umeščena, glede na neugoden geografski položaj Zasavja?

Tu ima tovarna več kot stoletno tradicijo in nikoli ni bila boljša kot je v zadnjih letih. Geografske lege ne moremo spremeniti, menimo pa, da smo z vsemi okoljskimi investicijami v zadnjih letih praktično eliminirali dvom o neustreznosti geografskega položaja tovarne. Tudi narava ne laže - v preteklosti so bila drevesa v okolici tovarne močno poškodovana, danes pa smo obkroženi z zelenim gozdom. Naše izboljšave torej že kažejo rezultate.

Že dlje časa poteka polemika o stopnji onesnaževanja zraka iz vaše tovarne. Ali menite, da je v okolici tovarne nameščenih dovolj merilnih postaj in da so ustrezno postavljene? Nekateri namreč dvomijo o kredibilnosti meritev.

Nikoli nisem slišal za regijo, ki bi imela toliko merilnih postaj kot Zasavje. Na tem območju poteka veliko monitoringa, ki je podroben in intenziven. Ustrezna postavitev merilnih postaj pa je gotovo odgovornost države. Ko gledamo rezultate merilnih postaj, ni bistvenih razlik med časom, ko tovarna obratuje in ko ne. Emisije so višje vedno le pozimi, kar je povečini povezano z emisijami, ki so posledica ogrevanja v gospodinjstvih. Vpliv naše tovarne na emisije je omejen. To so podatki, ki so javni in jih je opravil Arso.

Ali je možno javno spremljati meritve, ki jih opravlja Lafrage v času, ko se opravljajo? Če ne, ali boste uvedli možnost sprotnega javnega nadzora meritev?

V tovarni lahko v času obratovanja stalno preverjamo emisije. Smo ena redkih tovarn v Sloveniji, ki te meritve tudi redno objavlja. Razmišljamo tudi v smer vzpostavitve posebne aplikacije za pametne telefone, kjer bi lahko vsi sledili tem emisijam, kadarkoli. Ničesar nimamo skriti.

Zaenkrat sosežig ni dovoljen. Zakaj si v Lafargeu prizadevate za sosežiganja odpadkov?

V tovarne cementa so velik porabnik energije, fosilna goriva pa so vedno dražja, prav tako so njihovi viri omejeni. Skoraj vse tovarne cementa uporabljajo alternativna goriva - s tem porabijo odpadke, surovine, ki jih družba odvrže, obenem pa porabimo manj fosilnih virov. To je obenem najboljši izkoristek teh surovin, ki jih bo vedno več, vse manj pa jih bomo lahko shranili ali zavrgli. Veliko je primerov, ko lokalna skupnost deluje tesno skupaj s cementarno, saj s tem rešujejo svoje težave z odpadki. Radi bi, da bi bilo tovrstno sodelovanje tudi v tem lokalnem okolju, moramo pa najprej pogledati, kje so težave. In ta tovarna ni težava te regije.