Direktor Gospodarskega razstavišča Iztok Bricl razlaga, da zadnjih šest let prostore razstavišča intenzivno tržijo tudi za zunajsejemsko dejavnost, za enkratne dogodke. "Letos smo imeli dva Cecina koncerta pa Playboy party in druge dogodke. Poleg tega imamo kongrese, novoletne zabave za podjetja, strokovna srečanja. Gre za dopolnilno tržno nišo, sejmi so še vedno naša glavna dejavnost," pravi Bricl, ki je vajeti razstavišča prevzel pred letom in pol.

Ali te dogodke vse pogosteje gostite zato, ker je sejemska dejavnosti v krizi?

Sejemska dejavnost je vedno odvisna od stanja v gospodarstvu. Če je konjunktura, podjetja namenjajo več sredstev za promocijo in jim gre dobro, če so firme v krizi, je denarja za to manj. Ni pa to pravilo. Večja, uspešna podjetja tudi zdaj za predstavitve svojih izdelkov namenjajo enako količino denarja, ena celo več. Nam se število razstavljalcev na večjih, bolj prepoznavnih sejmih zadnja leta povečuje. Sejem Dom, na primer, je naš največji sejem z več kot 600 sodelujočimi podjetji, odvija se na vseh 24.000 kvadratnih metrih notranjih površin in 10.000 kvadratnih metrih zunaj, ki jih imamo na voljo. Letos ga je obiskalo 55.000 ljudi, deset odstotkov več kot lani.

Ali sejemska dejavnost na splošno zadnja leta upada, stagnira ali se povečuje?

Odvisno od sejma. Če gledamo naša dva glavna, sejem Dom in sejem pohištva Ambient, sta se gotovo skozi zadnja leta razvijala. Drugi sejmi, na primer Alpe Adria, Narava-Zdravje, pa se razvijajo zelo postopoma.

Koliko zaslužite s temi dodatnimi dejavnostmi, koliko s sejemsko?

Zelo enostavno, kolač se deli nekje na dve tretjini sejemske dejavnosti, za tretjino pa je zunajsejemske. Tukaj so ti enkratni dogodki - zabave, seminarji in kongresi in podobno.

O kongresni dejavnosti se zadnja leta veliko govori…

V turistični strategiji, ki smo jo dobili pred mesecem dni, je zelo majhen poudarek na kongresni dejavnosti. Vendar je ta zelo zanimiva iz dveh vidikov. Prvi je ta, da pride na dobre kongrese od petsto do dva tisoč petsto ljudi. V Ljubljani lahko tak kongres izpeljemo samo mi in Cankarjev dom. Drugo pa je, da so takšni dogodki zelo velik impulz za mesto. Od tega imajo veliko gostinci, taksisti, hotelirji… Prvo kongresno središče v Evropi je Dunaj, potem pa dolgo ni nikogar. Ljubljana je na 27. mestu.

Je to za našo prestolnico dober rezultat?

Je in ni. Mi si želimo več. Ljubljana je eno lepših evropskih mest, če citiram našega župana, celo najlepše na svetu. Prvič se je pri nas tudi zgodilo, da smo prek Turizma Ljubljana stopili skupaj hotelirji, podjetja, ki privabljajo kongrese, Cankarjev dom, mi in mesto Ljubljana, da skupaj delujemo in privabljamo kongrese v Slovenijo, predvsem v Ljubljano. To "zvezo" smo ustanovili dober mesec nazaj. Skupaj namenjamo denar, skupaj bomo nastopali na mednarodnih razpisih. Naš cilj je privabiti šest velikih kongresov na leto, predvsem nas zanimajo zdravniški pa tudi farmacevtski kongresi.

Kaj pa bi, recimo, privabilo zanimiv farmacevtski kongres v Ljubljano?

Kot prvo moraš imeti infrastrukturo, da lahko tako zadevo izpelješ. Zelo pomembni sta tudi lega in razpoznavnost države, mesto kongresa pa mora ponuditi tudi dovolj drugih dejavnosti. Ljudje navadno pridejo s svojimi družinami in tudi preostali družinski člani morajo imeti kaj početi. Cena organizacije kongresa je sicer pomembna, vendar ne igra glavne vloge. No, pa seveda kulinarika, to je tudi treba dodati.

Na katerem mestu pa je Gospodarsko razstavišče v slovenskem merilu?

Smo na vrhu, gotovo. Ne bi želel hvaliti Gospodarskega razstavišča, vendar tudi v mednarodnem pogledu so najboljši sejmi večinoma v prestolnicah. Glavno mesto pač ima svoje prednosti. Mi smo imeli približno dve leti nazaj slabih 12.000 kvadratnih metrov površin, z najemom prostorov sosednjega Slovenijalesa jih imamo zdaj več kot 25.000 in smo infrastrukturno dovolj močni, da lahko privabimo dobre in zanimive sejme. Tudi v Avstriji so sejmi v Salzburgu pa Gradcu, a najboljši so na Dunaju. To seveda ni nujno, vendar je večinoma tako. V Ljubljani sta dva izmed boljših sejmov, torej Dom in Ambient, konkurirata pa nam Celje z mednarodnim obrtnim sejmom in Gornja Radgona s kmetijsko-živilskim sejmom.

Privabljate obiskovalce iz vseh koncev države?

Šestdeset odstotkov obiskovalcev prihaja iz širše ljubljanske regije. Iz Kranja, bolj proti Gorenjski, pride okoli 15 odstotkov, podobno iz Dolenjske, nekaj je obiskovalcev s Primorske. Zelo malo obiskovalcev pa imamo z druge strani Trojan, torej Maribora z okolico in Prekmurja.

Kaj pa je razlog za to? Oddaljenost, kupna moč?

Ne vemo točno, zakaj je tako. V Mariboru oglašujemo naše prireditve s plakati, tudi na radiih. Iz Murske Sobote, torej prekmurskega konca, nimamo verjetno niti odstotka obiskovalcev. Ta del potencialnih obiskovalcev ne prihaja v Ljubljano. Morda gre tudi za lokalpatriotizem, ne vem.

Gospodarsko razstavišče se je razširilo prostorsko, vendar je tukaj še vedno težava s parkirišči...

Imamo parkirišče, tudi relativno veliko. Problem je, da je na zadnji strani zgradbe. Že dalj časa imamo v načrtu zgraditi garažno hišo za 600 vozil, dali smo vlogo za spremembo občinskega podrobnega prostorskega načrta, da bi lahko gradili. To je edino, kar Gospodarskemu razstavišču še manjka. Načrt naj bi bil sprejet v letu in pol, potem pa lahko začnemo pripravljati gradbeno dokumentacijo. Vendar pred letom 2014 vsekakor ne bomo gradili.

Ste tako rekoč v središču mesta. Menite, da je to za sejmišče dobra lokacija, večina takšnih kompleksov po tujini je na obrobju mesta?

No, Razstavišče je deset, dvanajst let nazaj že imelo ideje, da bi se selilo na obrobje mesta, a do tega ni prišlo. Mi ostajamo na tej lokaciji, se tudi širimo. To, da smo v bližini središča, je prednost predvsem za zunajsejemsko dejavnost. Veliko lažje je imeti kongres tukaj, kot pa nekje na obrobju mesta. Če bi imeli le klasično sejemsko dejavnost, pa bi bilo mogoče tako z vidika cene zemljišča kot tudi dostopa morda nekoliko primernejše. A če pogledam celotno sliko, je za nas boljše, da smo tukaj, kjer smo. Smo praktično v središču mesta, imamo prenovljene, klimatizirane hale, če bi bili prostori v Slovenijalesu prosti bremen, bi jih tudi že odkupili. Takšna investicija zunaj mesta tudi ne bi bila smotrna, saj bi trajalo zelo dolgo, da bi se povrnila.

Kolikšna pa je cena prostorov v Slovenijalesu?

Prodajali so za 6,8 milijona evrov, vendar dokler lastnina ne bo zemljiško-knjižno urejena, ne morejo prodati. Ta cena je morda v času krize nekoliko visoka.

Imate v načrtu še kakšne druge infrastrukturne projekte?

Ja, v kratkem bomo začeli na novo urejati paviljon Jurček, ki bo postal nov vhod. Tako bo Razstavišče na 500 kvadratnih metrih dobilo vhod z recepcijo, informacijami, prodajo vstopnic - tako kot je to v dobrih sejmiščih. Letos smo na sejmu Dom namreč videli, da so ljudje v konici ob koncu tedna stali zunaj ob cesti in čakali na vstop. Dela bomo končali do jeseni.

Kaj pa poslovno, kakšni so načrti?

No, ni skrivnost, da je Gospodarsko razstavišče v preteklih letih poslovalo z velikim minusom, na štiri milijone evrov prihodkov je imelo milijon evrov izgube. Nam je lani uspelo realizirati pet milijonov evrov in poslovati z minimalnim dobičkom okoli 20.000 evrov, letos načrtujemo dobiček 50 tisočakov. V naslednjih letih načrtujemo vsaj nekaj sto tisoč evrov letnega dobička. Želimo, da bi bilo deset odstotkov od prodaje čistega dobička.

Zakaj so bili v prejšnjih letih poslovni rezultati slabi?

Težko komentiram, zakaj je bilo takrat tako. Mi smo v zadnjem letu in pol v partnerstvu z obrtno zbornico implementirali nov Ljubljanski obrtni sejem, ki ga je lani obiskalo 5000 ljudi, letos 10000, naslednje leto merimo na od 15.000 do 20.000 obiskovalcev. Dejavnost smo razširili tudi na zunajsejemsko, predvsem pa smo stroškovno veliko delali na obstoječih sejmih. Čim več stvari, ki so jih prej opravljala zunanja podjetja, zdaj opravimo s svojimi ljudmi. Privabili smo tudi večje število razstavljalcev. To je potem pripeljalo do tega, da je razstavišče po dolgem času videlo črne številke. (smeh)

Gospodarsko razstavišče je tudi lastnik precej velikega zemljišča na Brdu, mar ne?

Ja, za Tehnološkim parkom imamo skoraj 20.000 kvadratnih metrov veliko gradbeno parcelo, s katero je občina leta nazaj kot večinski lastnik dokapitalizirala razstavišče. Podjetje se je takrat odločilo, da bo zemljišče začelo urejati, pridobili smo pravnomočno gradbeno dovoljenje in zdaj imamo končno zemljišče, kjer je mogoče graditi 120 stanovanj. Iščemo kupca.

Kolikšna pa je cena?

Prodajamo za sedem milijonov evrov.

Pa boste dobili toliko, sploh v teh časih?

Zdaj je res težko. Vsi vemo, kakšna kriza je v gradbeništvu, težko je najti investitorja. Prej je bilo to veliko lažje, zdaj pa so banke precej nezaupljive. Je pa lokacija dobra, blizu mesta.