Ko je režiser Marc Webb s producenti iskal igralko, ki bi izpolnjevala vsa ta pričakovanja, niso iskali dolgo. Živahna Emma Stone je ustrezala vsem merilom. Triindvajsetletnica je ena najhitreje vzpenjajočih se zvezdnic v Hollywoodu. Doslej je odigrala vidno vlogo v uspešnici Superhudo (Superbad), prav tako v Dobrodošli v deželi zombijev in še kje.
Kako ste doživljali izbor za vlogo junakinje?
"Iz Sonyja so me poklicali in vprašali, če bi me zanimala avdicija. Malo sem se ustrašila, saj sem prav takrat snemala film Služkinje (The Help, op.p.). Poslali so mi nekaj gradiva, všeč so mi bili prizori in tako sem se odločila, da avdicija pač ne more škoditi. Ko so mi sporočili, da sem izbrana, sem imela za nameček zelo hud bronhitis. To je bil torej moj vstop v svet Spidermana."
Pri filmu Služkinje ste sodelovali z Bryce Dallas Howard, ki je vlogo Gwen Stacy odigrala pred vami.
"Res je. Ko so me poklicali in sporočili novico o izboru, so tudi povedali, da bo informacija bržkone v medijih že čez devetdeset sekund. In res je čez minuto in pol do mene pristopila Bryce in mi to sporočila. Torej se niso šalili."
Vam je ponudila kakšen nasvet?
"To je malce nerodno vprašanje. Najina lika sta tako različna, da je prav neobičajno, kako sva lahko obe odigrali enako vlogo. Je bilo pa zabavno izmenjati izkušnje."
Odraščanje brez stripov
Ste bili oboževalka Spidermana, preden ste dobili vlogo?
"Med odraščanjem me stripi niso pretirano zanimali. Bila sem bolj medmrežni otrok. Sodelovala sem v spletnih klepetih in podobnem. To so bili torej moji stripi, če hočete. Sem jih pa pozneje spoznala prek junakov znamke Marvel, prek Avi, in zdaj jih bolje razumem. Ogledala sem si vse prejšnje filme in na tak način izvedela nekaj več o Spidermanu. A ne prek stripov."
Ste se prestrašili velikosti in razsežnosti tega filma?
"Na neki način. Spoznala sem, da je snemanje in pripovedovanje zgodbe pač enako, ne glede na velikost filma ali dejstvo, kako visoki so stropi studia. Navsezadnje si samo človek, ki želi posneti zgodbo, s katero se bodo lahko poistovetili gledalci. Dobro, snemali smo s praznimi zelenimi ozadji, a bili smo tudi v Misisipiju pri štiridesetih stopinjah, kar je prav tako nora izkušnja. Iz nje se lahko kaj naučiš. Pomembno je, da ohranjaš odprto glavo. Prav tako sem spoznala, da je zgodba vedno središče vsega. Zgodba o Spidermanu je izjemna in je navdušila številne, da so v življenju bolj pogumni. Mar ni to nekaj posebnega?"
Pred kamero ste sodelovali z velikim navdušencem Andrewem Garfieldom.
"On je že od nekdaj povsem predan temu junaku. Težko najdeš človeka, ki bi bil bolj predan popotovanju Petra Parkerja, kot je prav on. Zagotavljam, da je o vsakem prizoru močno premislil. Zelo veliko razmišlja o tem, kakšen je bil ta fant. To je neverjetna kakovost v človeku in lastnost za vse življenje."
Povejte nam torej, kdo je Gwen Stacy.
"Je odlična učenka, najstarejša v družini. Ima mlajšega brata, njen oče pa je policist. Slednji ji je že od nekdaj pomenil vse v življenju. Tako je pri večini deklic. Poročnik Stacy je pazil nanjo, a jo tudi učil, da mora biti odgovorna."
Potem pride pajek…
"Zaplete se s Petrom, kar je njen prvi neodgovorni korak v življenju. Zaveda se, da fant prinaša tveganje, bržkone ima z njeno odločitvijo opraviti še dejstvo, da opravlja oče nevaren poklic. Tako kot Peter. Prvič se sooči z očetom in stori nekaj, česar ne odobrava. Vse življenje ima vnaprej začrtano, predvidljivo, kar Peter povsem spremeni. Pri čemer ne moremo reči, da jo privlačijo slabi fantje, pač pa se ji zdi zares privlačno, da ga zanima znanost. Je pametno dekle."
Spiderman, ki ga je posnel Sam Raimi, je vključeval prizor, v katerem sta se glavni junak in Mary-Jane poljubila od zgoraj navzdol. Je kaj takega tudi v novem filmu?
"Ne, v tej različici ni nihče obrnjen na glavo. Lep trenutek doživimo, ko Gwen poljubi Petra in ne Spidermana. Najprej se torej zaljubi v Petra. Res mi je všeč, da ima rada fanta, čeprav je Spiderman, in ne obrnjeno."
Ko že mora nekoga treščiti
Toda v akcijskih prizorih se izkaže kot samostojno dekle.
"V filmu nimam velikega števila nevarnih prizorov. Tudi ne bi bilo primerno, da bi morala Gwen obračunavati s pestmi. Ju jitsu je ne zanima, bolj se ukvarja s študijem. Je urednica, zanima jo akademska kariera. V nekem prizoru, ko pa že mora nekoga treščiti, sem poskrbela, da je bilo videti, kot da niti ne ve, kaj počne. Kot da še nikdar ni nikogar treščila. Navsezadnje je policistova hčerka, ki ji je bilo v zibko položeno, naj se izogiba temnemu delu sveta."
Bržkone je za vsakega igralca najbolj zabaven del priprava na vlogo, raziskovanje ozadja in podobno. Kako globoko ste raziskovali?
"Prebrala sem lepo število stripov, v katerih nastopa Gwen, vključno z najbolj kultnim, v katerem je Gwen, no, globoko vpletena. Najbolj zanimiv del in nemara tudi tak, ki mi bo spremenil življenje, je bilo raziskovanje uvoda v biologijo. Nisem končala srednje šole in ne fakultete. Zdaj sem imela priložnost obiskati laboratorij. Bili smo v San Diegu in v Inglewoodu. Videla sem živali tik pred operacijo, bila sem na biofotoničnem oddelku, kjer posnamejo izredno natančne fotografije celic in kako bi bilo videti, če bi lahko ponovno zrasli udi. Fascinantno. Najbrž so mislili, da sem malce nora, glede na število zastavljenih vprašanj. Kar prevzelo me je. Moj stric je znanstvenik, zato sem marsikaj že slišala. Ta spoznanja mi je nato uspelo vključiti v lik moje junakinje."
Gwen so ustvarili v šestdesetih letih. Ste se morali močno potruditi, da ste jo spremenili skladno z novim časom?
"Pisci scenarija so namesto mene že veliko postorili. Poleg spremembe dialoga, seveda. Tokrat me ne kličejo Gweny. To je nekakšna značilnost šestdesetih, ta film pa je bolj sodoben. V filmu torej ni ostalo prav veliko pogovorov, ki bi spominjali na pretekli čas, toda kar lep del deluje zelo stripovsko."
Kako je bilo sodelovati z režiserjem Marcom Webbom?
"Je velik privrženec ljubezni in ljubitelj Spidermana. To je lepa kombinacija, s katero se je lahko zgodbe lotil z drugačnega zornega kota. Od izvirnika je drugačna v smislu Gwen kot ljubljena oseba. Pa še nekaj drugih elementov bi lahko naštela. Njegov pogled je zanimiv: kaj bi se zgodilo z najstnikom, če bi se vse zgodilo tako, kot prikazuje zgodba. Če govorimo o odnosu do ljudi, potem film ni kot strip, pač pa je po mojem mnenju zgodba drugačna."
Govorimo torej o ponovnem pripovedovanju Spidermanove zgodbe. Je to zgodba, ki jo lahko povemo na tisoč in en način?
"Bi rekla. To je mitologija, ki smo jo predstavili tako in drugače. Stripi so na neki način naša najnovejša mitologija. Če pomislimo na zgodbo o Sneguljčici, potem hitro spoznamo, da jo lahko predstavimo na nešteto načinov, ker je vedno neki delček zgodbe predstavljen na svojevrsten način. Podobno je s Spidermanom. Zabavno je biti del te zgodbe, ne glede na to, koliko časa je minilo od druge različice."
