Junijski kazalci potemtakem utrjujejo trend počasnejše gospodarske rasti, ki se je uveljavil v zadnjih mesecih, ter zanikajo optimistične napovedi o stanju gospodarstva med minulo zimo. Ali drugače: ameriško gospodarstvo ni v krizi, vendar pa njegova rast ni tako robustna, kot so izvedenci napovedovali minulo zimo, in v letošnjem letu ne bo presegla 2,4 odstotka.

Rast, ki ne zagotavlja brezskrbnosti

Po ocenah mnogih ameriških ekonomistov takšna stopnja rasti ne zagotavlja varne plovbe po razburkanem morju svetovne ekonomije. Verjetna ponovna zaostritev finančne krize v Evropi ter dodatna upočasnitev rasti azijskih lahko ameriško gospodarstvo ponovno potisneta pod gladino morja.

Razlog, zaradi katerega je Ben Bernanke, predsednik Federal Reserve, že prejšnji mesec napovedal, da bo centralna banka v primeru stagnacije stopnje nezaposlenosti ponovno ukrepala. Bernanke ni pojasnil kako, toda nedvomno zvezna administracija išče način za nove stimulativne ukrepe, brez katerih, tako menijo gospodarski analitiki, 8,2-odstotne stopnje nezaposlenosti v tem letu ne bo mogoče zmanjšati. Gospodarska rast je vztrajna, a prepočasna, da bi lahko absorbirala nove brezposelne, ki prihajajo iz javnega sektorja posameznih zveznih držav in se vsak mesec pridružujejo 13-milijonski armadi nezaposlenih.

Poleg tega brez dodatnih stimulativnih ukrepov ameriškemu gospodarstvu ob koncu leta grozijo nove zavore. Takrat bo namreč množici nezaposlenih potekla pravica do nadomestila plače, zakon o zmanjševanju javnega dolga pa bo prihodnje leto močno oklestil nekatera področja proračunske porabe. Vse to bo dodatno zmanjšalo kupno moč, potrošnjo, naročila in seveda proizvodnjo.

Manj nezaposlenih med belci

Včeraj objavljeni podatki so potrdili, da je največ nezaposlenih temnopoltih Američanov (14,4 odstotka), sledijo pa jim prebivalci španskega rodu ali latinosi (11 odstotkov). Zelo visok delež nezaposlenih je med mladimi (23,7 odstotka), ki niso vključeni v proces visokošolskega izobraževanja in v glavnem iščejo svojo prvo zaposlitev.

To pa so, poleg tradicionalnih demokratov, tisti sloji ameriških volilcev, ki jih predsednik Barack Obama mora pridobiti, če hoče novembra ponovno zmagati na volitvah. Obama jih skuša pridobiti predvsem z negativnim opisovanjem Mitta Romneyja, svojega tekmeca. Romney je finančni mogotec, ki s svojimi naložbami v tujini ustvarja delovna mesta predvsem v Aziji in drugod po svetu, trdi Obama, ki v zapletenem jeziku volilcem skuša dopovedati, da Romney ne predstavlja rešitve za njihove probleme. Tudi republikanski kandidat Američanom za zdaj še ni razkril gospodarskega programa, s katerim naj bi imeli Američani po volitvah lepše življenje.