Letos pa v našem edinem narodnem parku kolovrati tudi sedem rjavih medvedov, kar je enkrat več kot običajno. Zadržujejo se na območju od Vrsnika in Lepene do Bohinja (zlasti med Voglom in Črno prstjo) in Pokljuke. V javnem zavodu TNP zato opozarjajo obiskovalce, naj se držijo označenih poti, priporočajo pa tudi predhodno seznanitev z življenjskimi navadami naše največje zveri.
Zakaj je letos pod Triglavom več medvedov kot po navadi, je težko z gotovostjo trditi, pravi Miha Krofel, raziskovalec na oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire na ljubljanski biotehniški fakulteti. Kot možen razlog pa navaja dobro letino žira. "V triglavskem parku je kar nekaj gorskih gozdov, kjer so čisti bukovi sestoji. Nikakor pa ni več medvedov zato, ker bi se v Sloveniji povečevala populacija, saj je ta v zadnjih petih letih kvečjemu malenkostno upadla," je pojasnil Krofel. V slovenskih gozdovih naj bi se sicer zadrževalo do 550 medvedov, medtem ko po sosednji Avstriji taca samo še 20 do 30 primerkov teh zavarovanih zveri.
Krofel poudarja, da se robna populacija medveda - območje TNP namreč ni njihov osrednji življenjski prostor - razlikuje od tiste na Notranjskem ali Kočevskem. V alpskih predelih se povečini zadržujejo le veliki samci, šele zadnjih nekaj let je v TNP prisotna tudi ena samica. "Za tako imenovane alpske medvede je značilno, da imajo zelo velike bivalne teritorije - do trikrat večje kot njihovi vrstniki v nižinskih predelih. Njihov življenjski prostor se razteza tudi po Italiji in Avstriji, zaidejo pa na primer tudi na območje Hotedršice in Trnovskega gozda. Ko je čas parjenja, gredo tudi gorski medvedi 'na babe' v dolino, potem pa se vrnejo nazaj v višje predele," je razložil naš sogovornik in dodal, da tovrstno prakso zaznavajo tudi v tujini.
Medved s Porezna letos miruje
Da med jago medvedjih bab po dolini tudi kaj pomalicajo, pa meni Iztok Koren iz tolminskega zavoda za gozdove. V Posočju se po njegovih podatkih potika pet medvedov, med katerimi naj bi bili trije problematični. "Eden je na Kobariškem, kamor je prišel že aprila in se še vedno zadržuje od planine Božce do Trnovega ob Soči. Vmes je 'skočil' tudi prek Soče na Matajur," je povedal Koren in dodal, da je 150-kilogramski kosmatinec stari znanec teh krajev, saj vsako leto pride, naredi nekaj škode in odhlača drugam. Letos naj bi pokončal že najmanj 15 ovac. "Nekajkrat jih je pregnal z ograd, tako da so pribežale vse do doline. Sumimo ga tudi napada na žrebe. Doslej je napravil za več kot 3000 evrov škode, vnesel pa je tudi strah med pastirje in obiskovalce Starijskega vrha, Stola ter ovčarskih planin Zatreska in Hlevišče."
Druga dva "problematična" medveda naj bi bila bolj sladkosneda, saj sta se vsebine čebeljih panjev na Idrijskem lotila vsaj petkrat. Zanimivo pa je, dodaja Koren, da znameniti "medved s Porezna", ki je lansko leto sejal strah med tamkajšnjimi pastirji in napadal celo govedo, letos še ni povzročil nobene škode. Spomnimo: zahtevo za izredni odstrel medveda je Agencija RS za okolje lansko leto zavrnila.
Napadi šakalov so večinoma le lovske zgodbe
Na Kobariškem in Bovškem so letos zaznali tudi povečano prisotnost šakalov. V tolminskem zavodu za gozdove sumijo, da so te lisicam podobne zveri pokončale tudi nekaj ovac, čeprav jim krivde za zdaj še niso dokazali. So pa šakali dokazano neprevidna bitja, saj sta letos že dva člana posoškega tropa končala pod kolesi voznikov avtomobilov. "Šakal je po domače povedano štorasta žival. Lisica je na primer veliko večja plenilka od njega. Prehranjuje se z mrhovino, pleni pa razne male glodalce, žabe in plazilce. Ko je v okolici vasi, pa se največkrat loti smeti in klavniških odpadkov," je pojasnil Krofel.
Poudaril je še, da so genetski izsledki domnevnih napadov šakalov v Posočju pokazali, da so bile domače živali pravzaprav žrtve lisice. "Tudi v jugovzhodni Evropi, kjer imajo v enem gozdu več šakalov, kot jih je pri nas vseh skupaj, ni težav z drobnico ali srnjadjo. Kdaj pa kdaj se že zgodi kakšen napad, ampak v glavnem gre za lovske zgodbe," je sklenil Krofel.
