Tako naj bi se TEŠ in dobavitelj Alstom dogovorila na pogajanjih, ki naj bi jih "zaprla" še ta teden. Čeprav je izpogajana cena montaže krepko nižja od prvotne Alstomove ocene (215 milijonov evrov), obenem za 50 milijonov evrov presega vrednost montažnih del iz zadnjega veljavnega investicijskega načrta (100 milijonov evrov). To bi lahko pomenilo, da bo končna cena TEŠ 6 za najmanj toliko višja od javno napovedane (1,3 milijarde evrov) in da vodilnim v Šoštanju ni uspelo izpolniti ene od ključnih zahtev vladne koalicije za odobritev poroštva.

A direktor TEŠ Simon Tot je to včeraj zanikal. "Prišli smo blizu številki, ki ne ogroža končne vrednosti projekta iz investicijskega načrta," je poudaril Tot. Na vprašanje, kako bo cena projekta kljub dražji montaži ostala enaka, je Tot odgovoril, da "so v veljavnem investicijskem načrtu rezerve, ki jih lahko izkoristijo". "Razumeti morate, da je ta načrt le podlaga za ovrednotenje projekta in da je dejanska vrednost nekaterih postavk nižja od načrtovane," je pojasnil Tot. V Šoštanju bodo morali končni ceni projekta in montaže državnozborskemu odboru za finance in monetarno politiko (ta bo predvidoma 21. junija odločal o poroštvih za TEŠ 6), ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS), sporočiti do ponedeljka. Takrat bo verjetno znana tudi dokončna ocena še nekaterih drugih stroškov na čelu s priključkom na elektroenergetski sistem, ki naj bi po zatrjevanju odgovornih na Elesu stal do 20 milijonov evrov, kar je nekajkrat več od načrtov TEŠ.

Pri tem je ključno vprašanje, ali dogovorjena cena montaže zajema tudi maržo v višini 25 odstotkov, ki si jo pri vseh aktivnostih projekta TEŠ 6 zaračunava Alstom. Prav omenjena marža je skupaj s tako imenovano eskalacijsko klavzulo, ki je Alstomu omogočala, da je breme naraslih stroškov materialov na svetovnih borzah prevalil na TEŠ, ena od največjih "podtaknjenih min" pri gradnji šestega bloka. Alstom jo namreč zaračunava tudi podizvajalcem in dobaviteljem pri montažnih in drugih delih, kar logično zmanjšuje motiv francoske multinacionalke za iskanje morebitnih cenejših partnerjev in posledično draži projekt.

V senci včerajšnje izredne skupne seje občinskih svetov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, kjer so udeleženi soglasno državo pozvali k nadaljevanju projekta, ostaja vtis, da v TEŠ in HSE sicer pred zadnjo partijo pokra za poroštva, ki jo bodo odigrali z državo, še vedno niso razkrili vseh kart. Tako še vedno ni znano, ali v primeru, če državnih poroštev ne bo, res nimajo pripravljenega rezervnega scenarija, in če, kakšen ta bo. Po neuradnih informacijah v HSE v primeru, če si bo država za odločitev vzela še dodatni mesec, načrtujejo najem dodatnega posojila, s katerim bi poravnali morebitno dodatni obrok za plačilo opreme Alstomu, ki še vedno grozi z odhodom z gradbišča. A pri tem velja opozoriti, da bi novo metanje denarja v projekt, ki bi ga država z blokado poroštev de facto zaustavila, le še poglobilo kasnejše finančne in likvidnostne težave holdinga.