Zvesti sodelavec lani ubitega Osame bin Ladna je veljal za vodjo Al Kaidinega propagandnega stroja, med drugim mu je uspel pobeg iz rok ameriške vojske v Afganistanu, izognil pa se je tudi več poskusom likvidacije. Nazadnje menda 28. maja, ko je bil v napadu brezpilotnega letala ranjen, zdaj pa naj bi ga smrt doletela skupaj s stražarji v neki hiši v kraju Hesohel, kjer se je zdravil.I

slamabad vztraja, da so napadi dronov na njegovem ozemlju v nasprotju z mednarodnim pravom in kršitev pakistanske suverenosti, Panetta odgovarja, da imajo ZDA vso pravico braniti se pred napadi, kakršen je bil 11. septembra 2001, tudi v precej nenadzorovanih plemenskih območjih Pakistana, kjer so se in se še urijo teroristi, ki jih ogrožajo. Pakistan je dejavnost Cie, ki vodi tovrstne operacije, v prejšnjih letih toleriral, zadeve pa so se zapletle, ko je eden tako imenovanih pogodbenikov ameriške obveščevalne agencije lansko jesen ustrelil dva Pakistanca, posebej problematičen pa je bil sicer letalski napad ameriških sil v Afganistanu na neko obmejno postojanko, v kateri je bilo ubitih kar 24 pakistanskih vojakov.

ZDA so v akcijah, ki jih odobri neposredno predsednik Barack Obama, samo v minulih dveh tednih v Pakistanu izvedle osem napadov brezpilotnih letal, ob likvidaciji Al Libija pa je bilo ubitih še 15 ljudi. O "osebni odgovornosti" ameriškega predsednika za tovrstne zunajsodne usmrtitve domnevnih teroristov se je pred kratkim razpisal New York Times, ki je med drugim navajal, da Obama pregleda obveščevalne podatke in nato odobri operacijo, ki je še najbolj podobna vojaški videoigri, v kateri je treba uničiti izbrano tarčo.

Pakistansko ozemlje ob meji z Afganistanom velja za zatočišče pripadnikov Al Kaide in talibanov, v Washingtonu pa vztrajajo, da so napadi brezpilotnih letal najboljša obramba pred njimi in zahtevajo minimalno kolateralno škodo. S številom ubitih civilistov se zvečine nihče ne ukvarja, žrtve običajno štejejo med militantneže, se pa zaradi vse pogostejših tovrstnih ameriških operacij širi protiameriško razpoloženje po vsem Pakistanu. Število napadov z droni se je močno povečalo s prihodom Obame v Belo hišo, in sicer na več kot sto v letu 2010 in okoli šestdeset v lanskem letu.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je v pisanju NYT zavrnil kakršne koli informacije o postopku odločanja o likvidacijah domnevnih teroristov, newyorški časnik pa je navajal, da tako imenovani likvidacijski seznam pripravlja obsežna skupina več kot sto uslužbencev različnih vladnih agencij, končno potrditev ali veto za usmrtitev pa da sam predsednik. Nekateri analitiki so pisanje označili za politični "spin" pred volitvami, ki naj bi predsednika predstavil kot izjemno odločnega, ko gre za obračun z ameriškimi sovražniki, v nasprotju s podobo, ki so mu jo skušali izrisati republikanci. Dogodki na terenu pa dokazujejo, da ne gre za tako imenovani spin, ampak kar za vojaško doktrino, ki jo Obama precej zvesto sledi in v kateri so brezpilotna letala njegova prva izbira orožja. Analitiki mu pripisujejo prepričanje, da tovrstno odstranjevanje ameriških sovražnikov terja minimalne postranske žrtve v primerjavi z invazijo in okupacijo sovražnega ozemlja.

Kritiki se ne strinjajo. Poleg čisto mednarodnopravnih občecivilizacijskih in predvsem etičnih pomislekov glede zunajsodnih usmrtitev in kolateralnih žrtev navajajo, da tudi "sekanje kače pri glavi" oziroma uporaba tako imenovane srebrne krogle ne daje rezultatov. Na primeru Jemna dokazujejo, da se je število znanih pripadnikov Al Kaide s temi napadi res skrčilo, zato pa je neznanih vsaj trikrat več in nadzorujejo mnogo širše ozemlje. Podobno se lahko kmalu zgodi tudi v Pakistanu in še kje drugje, zatrjujejo.