Za prvi besedni nagovor pa je poskrbela direktorica festivala Lorena Pavlič, ki je kot veliko moč festivala izpostavila dejstvo, da se gostje vedno radi vračajo na Kino Otok, sama pa je z mislimi bežno že pri okrogli, deseti obletnici tega filmskega praznika.

Pomoč prvega videorekorderja

Filmsko platno tokratne festivalske izvedbe je krstil izdelek hongkonške produkcije Preprosto življenje režiserke Ann Hui, ki v ospredje postavlja hišno pomočnico, ki je v družini Leung vzgojila štiri generacije. Ko ji začnejo pešati moči, ji Roger, edini družinski član, ki še živi v Hongkongu, trdno stoji ob strani. Botra otvoritvenega filma Nataša Benčič jedro filma najde v medgeneracijski ljubezni in sožitju. Film se tako lepo staplja z evropskim obeleževanjem leta medgeneracijske solidarnosti, ki pa jo njegovi junaki že nosijo v srcu in jih nanjo ni potrebno posebej opominjati. "Film ni patetičen, temveč čustven. Je kot tiho šepetanje ljubezni, obenem pa nam vsem nastavlja ogledalo, saj se vsi staramo," je polnemu letnemu kinu Manzioli vsebinski teren pripravila Benčičeva.

Sočasno s slavnostnim odprtjem festivala se je razprl tudi sklop Video na plaži, ki pa je s prvimi kratkometražnimi filmi neuveljavljenih avtorjev pritegnil le peščico. Ob zvoku valov in vonju morja je tu že v startu pripravljena nekoliko bolj intimna kulisa, ki deluje kot bežna postojanka za kratek klepet ali srkanje piva.

Kontrastno s tem ob filmu Anna, ki se je v Art kinu Odeon odvrtel včeraj dopoldne, ni bilo moč zgolj hipno postati, saj kolaž italijanskega neodvisnega filma iz let 1964 in 1974 dosega dolžino skoraj štirih ur. Mnogi so se pogumno podali na ta gledalski maraton, a so se po premoru le redki vrnili v dvorano. Izbor izsekov, posnetih na magnetni trak 1, sta opravila filmska zgodovinarja in kustosa Donatello Fumarola in Fulvio Baglivi, ki menita, da je film zaradi številnih rezov in vsebinskih preskokov moč gledati tudi po koščkih. Pod režijo se podpisujeta Massimo Sarchielli in Alberto Grifi. Slednji je v nekem intervjuja razkril, da je za montiranje pričujočih posnetkov uporabil prvi dostopen videorekorder v Italiji.

Kdo bo koga snemal

V uvodnem delu festivala se je s kratkim dokumentarcem o dogajanju na Kino Otoku predstavila tudi sveže nastala mednarodna delavnica Otok Daily. Njen vodja Borut Jerman pojasni, da "multimedijska delavnica oziroma mednarodno usposabljanje, ki si je za svojo platformo izbralo Kino Otok, poskuša na kreativne načine najti komunikacijska orodja, ki pred publiko prinesejo družbeno refleksijo festivala". Tako skupina 21 mladih ustvarjalcev iz sedmih različnih držav dnevno piše blog, snema odzive mimoidočih in jih lepi v dokumentarec, med festivalom pa bosta izšla tudi časopisa, ki se bosta naslonila na temi Festivalska izkušnja in Pomen filmske vzgoje. V pripravi je še krajši dokumentarni film z delovnim naslovom Živeti svoje sanje, ki naj bi deloval kot dnevniški videozapis celotnega festivalskega dogajanja, sporočal pa, da na Kino Otok povečini prihajajo režiserji, ki niso podlegli družbenim ali komercialnim pritiskom, temveč so pri izražanju skozi oko kamere ubrali svojo pot.

Minno Baartmans, udeleženec iz Nizozemske, razloži, da imajo sodelujoči zelo različna kreativna ozadja, saj ima nekdo režijske izkušnje, drugi novinarske, tretji pa z vizualno umetnostjo, zaradi česar se veliko naučijo drug od drugega. "Vsi skupaj premoremo velik paket znanja," zatrdi. Zanimivo pa se mu zdi še, da vsak od njih k projektu pristopa iz neke druge perspektive, zaradi česar je končni izdelek vselej zanimiva mešanica posnetkov. Za konec poudari še, da obiska Kino Otoka ne dojema kot počitnic, ampak kot resnično delo, ki traja od osmih zjutraj do devetih zvečer. Ta stavek vzame nekoliko preresno: ko ugasnem diktafon, namreč vklopi kamero in reče: "Sedaj bom pa jaz tebe intervjuval."

Kreativnosti željni mladci so v Izolo prispeli že v soboto, da so lahko primerjali vzdušje tega obmorskega mesta pred vstopom v festivalsko cono in po tem, ko se je tu nabralo že veliko obiskovalcev. Njihova osrednja ugotovitev je, da Izola z začetkom festivala resnično zaživi, zaradi česar so Kino Otok povsem posvojili tudi domačini.