Kdor v letošnjem cvetniku postopa naokrog brez dežnika - vsaj v torbi, če že ne v roki - veliko tvega. Neprijetno nas je minuli teden presenetil smrtni primer zaradi udara strele na zahodnem robu Sorškega polja. Če pogledamo eno od preglednic z žrtvami zaradi naravnih nesreč v Sloveniji, ugotovimo, da so žrtve zaradi strel (nekaj več kot desetina vseh) na tretjem mestu, takoj za snežnimi plazovi in potresi. Seveda pa je tveganje za strelo mnogo večje na gorskih slemenih in grebenih kot pa na poljih in travnikih po nižinah. A narava je še enkrat pokazala svojo nepredvidljivost, tokrat žal na najbolj krut način. Na nevihte in s tem tudi na strele, sicer njihovo stalnico med spremljajočimi pojavi, bomo morali računati tudi v prihodnjih dneh. Že jutri bo spet hladneje, pa tudi padavin bo spet več kot minule dni. Meteorološka pomlad se bo torej končala v mokrem in s tem povsem drugače, kot se je začela.

Enotedenski odlog za uvedbo poletne garderobe

Tudi ob koncu tedna bo vreme spremenljivo, saj bomo na obrobju ciklona, zato bo dotekal k nam vlažen in sorazmerno hladen zrak. Opraviti bomo imeli z oblaki in pogostimi padavinami, vmes bodo tudi posamezne nevihte. Bolj skopi bodo tudi sončni žarki, šele sredi prihodnjega tedna pa naj bi se Kranjcem vremena končno spet zjasnila (velja le za vreme…). Ves ta čas bo, glede na dolgoletno povprečje za ta del leta, nekoliko prehladno. Na poletno garderobo bo treba torej še malo počakati, a verjamemo, da se bo za meteorološko poletje uresničil pregovor "Slab začetek, dober konec". Kot vemo, se vremena ne da ukrotiti, menda ne pomaga niti okrožnica ustreznega resornega ministrstva, saj je vreme že po svojih temeljnih značilnostih in biti "neustavno". Kar koli ste že počeli ali kogar koli slavili ali poveličevali minuli petek, se gotovo še spomnite popoldansko-večernega mokrega vremena. Če sveti Urban moči, sveti Vid suši in dobra letina sledi. Toliko o vremenski recesiji, vrnimo se na kratko k strelam, tokrat suhim. Kadar slišimo pri vremenski napovedi besedo nevihte, pomislimo na bliskanje, grmenje, veter in seveda tudi na dež. In slednjega po navadi ni prav malo! Strele in bliski pa niso vedno povezani z razvojem razgibanih kopastih oblakov in s padavinami, ki smo jih deležni pod njimi živeči in delujoči prebivalci.

Suhe in mokre nevihte

Pojav, da strele in bliska ne spremlja dež, je sicer redek, pa vendarle. V nekaterih primerih sicer "zgoraj" dežuje, dežne kapljice pa ne dosežejo tal. Takrat govorimo o "suhi" nevihti, pojav pa je pogostejši predvsem nad obsežnejšimi uravnanimi območji, kjer je zrak nad površjem precej podoben puščavskemu. Spodnja meja ali baza nevihtnih oblakov je zato nekoliko višja kot pri običajnih nevihtah. Prav tako kot pri "mokrih" nevihtah tudi tu nastajajo dež, toča in sneg, le da vse te padavinske tvorbe med padanjem proti površju skozi vroč in suh zrak izhlapijo. Na prisotnost padavin pod tovrstnimi stolpastimi, nakovalu podobnimi oblaki nas opozarja tanek in prosojen pramen ali zavesa pod njihovo bazo, ki se neha, še preden doseže tla. Takšnim oblakom pravimo virga. Kako daleč pod spodnjo mejo nevihtnega oblaka se bo raztezala virga, pa je odvisno od sušnosti ozračja in velikosti dežnih kapelj. Med padanjem skozi zelo suh zrak izginejo prav hitro bolj drobne kapljice in še celo točna zrna ali kroglice, ki se morajo pred izhlapevanjem še staliti. Pri suhih nevihtah padavine res ne dosežejo tal, zato pa to ne velja za strelo, blisk, grmenje in sunkovite, nestalne vetrove. In če za nekaj rečemo, da je prišlo "kot strela z jasnega", tega gotovo nismo pričakovali. Ne na tem mestu in še manj s tako hitrostjo in silovitostjo.