Posamezniki, ki v svojih poklicnih prizadevanjih niso uspešni in jim delo, ki ga opravljajo, ne prinaša zadovoljstva, zapadejo v depresijo veliko pogosteje kot njihovi poklicno izpolnjeni vrstniki. Brezposelnost, zlasti če je ta neprostovoljna in traja dlje časa, ob tem pa je povezana še z gmotno in socialno stisko, po ugotovitvah strokovnjakov Mednarodne organizacije za delo občutno spodbuja depresivno simptomatiko.
V preprečevanju in lajšanju depresije igra posameznikova poklicna in strokovna identiteta zelo pomembno vlogo. Tako se je redna zaposlitev s polnim delovnim časom izkazala za učinkovito preventivo depresije. Stopnja depresivnosti med posamezniki z urejenim poklicnim statusom je nižja od tiste pri populaciji z neurejenimi zadevami na tem področju. Med poklicno aktivno populacijo z redno zaposlitvijo s polnim delovnim časom je 7 odstotkov depresivnih, medtem ko je med njihovimi nezaposlenimi oziroma brezposelnimi vrstniki kar 12,7 odstotka depresivnih. Zanimiv pa je tudi podatek, da je med brezposelnimi, ki nimajo eksistenčnih problemov, 49 odstotkov manj depresivnih kot med tistimi iskalci zaposlitve, ki so materialno oziroma socialno ogroženi.
