"Slovenija je in bo domovina čebelarjev, ves ta naraščaj je edinstven v Evropi in svetu. Ponosen sem na mentorje in krožke, saj takšnega podmladka, kot ga imamo mi, nima nihče drug na svetu. Smo druga država po številu čebelarjev na prebivalstvo," pravi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. "Med drugim imamo tudi avtohtono kranjsko čebelo, zato moramo čebele, ki so pomembne tudi za ohranjanje narave, skrbno negovati," dodaja.
"V zadnjih petih letih se je število učencev, ki obiskujejo čebelarske krožke, potrojilo. Trenutno jih je blizu 1200, s 60 na 120 pa se je povečalo tudi število krožkov. In tudi sam izhajam iz enega od teh. Pomembno je tudi, da se tem krožkom, ne glede na krizo, ne bodo krčila sredstva. Mentorji imajo še naprej zagotovljeno povračilo stroškov in na voljo tako učbenike kot druge didaktične pripomočke," poudarja Noč.
"Vse smo znali"
Tudi Peter Kozmus je začel čebelariti po tem, ko je na osnovni šoli v Rimskih Toplicah obiskoval čebelarski krožek. "Kdo ve, kaj bi delal danes, če se ne bi srečal s čebelami, ki so me povsem prevzele. Šolanje sem nadaljeval na kmetijski šoli in nato na fakulteti," pravi Kozmus, ki je danes doktor znanosti, zaposlen na Kmetijskem inštitutu Slovenije, kjer proučuje čmrlje. Zdaj je sam mentor čebelarskega krožka na Osnovni šoli Lesično.
"Svoje znanje z veseljem prenašam na mlade. Prvo leto imamo krožek na tej šoli in imam kar 18 krožkarjev. Mlade zelo veseli delo s čebelami, seveda bolj praksa kot teorija, in vsi težko čakajo, da gremo v kakšen čebelnjak. Zanimivo je, da to niso otroci čebelarjev, se pa nekateri s starši že pogovarjajo, da bi tudi doma postavili kakšen čebelnjak," še pove Kozmus. "Mladi znanje hitreje dojemajo in danes že marsikdo ve več kot kak čebelar z dolgoletnim stažem," pa pravi Marko Purnat, mentor krožka na Osnovni šoli Mozirje.
"Mene pa najbolj veseli hranjenje čebel in čas, ko se toči med," nam je zaupal Aljaž Karlatec iz Postojne, ki se je udeležil tekmovanja, čebelarski krožek pa obiskuje dve leti. Tekmovanja so se udeležili tudi njegov brat Matej in drugi vrstniki. Vprašanja tekmovalcem niso delala hudih preglavic. "Prav nič ni bilo težko, vse smo znali," so nam zaupali mladi Postojnčani. Težav s znanjem niso imeli niti Vojničani, 15-letni Jernej Špegel ter njegova vrstnika Urban Belak in Matej Krašovec. "Doma čebel še nimam, a jih bom zagotovo nekoč imel. Sosedje jih imajo in vselej so me zanimale, saj so ljudem lahko v marsičem za zgled," je povedal Špegel.
Veliko zlatih priznanj
Rezultati tekmovanja so bili presenetljivi, saj je zelo veliko mladih osvojilo toliko točk, da so prejeli zlato priznanje. Na nižji težavnostni stopnji so bili najuspešnejši krožkarji iz Rake, Dobravelj in Majšperka, ki so osvojili najvišje možno število točk. Na srednji težavnostni stopnji so najvišje možno število točk zbrali mladi iz Podljubelja, Miklavža na Dravskem polju, Nazarij, Postojne in Selnice ob Dravi, kjer so bili nasploh najuspešnejši, saj so štirje od osmih, pod vodstvom mentorja Blaža Lovriča, osvojili vse možne točke.
"Naj vam čebelarstvo v življenju predstavlja lep in koristen hobi," pa je ob koncu vsem mladim čebelarjem zaželel Franc Šolar, predsednik Čebelarskega društva Laško, ki prav letos praznuje 110 let obstoja.
