Prve uradne objave podatkov za države območja evra za leto 2011 kažejo, da se je proračunski primanjkljaj znižal s 6,2 odstotka bruto domačega proizvoda v letu 2010 na 4,2 odstotka, medtem ko se je zadolženost držav povečala za dodatni dve odstotni točki, in sicer s 85 na 87 odstotkov. Od sedemnajstih članic območja skupne valute jih je le šest izpolnjevalo merila Pakta za stabilnost in rast. Proračunski primanjkljaji tako imenovanih perifernih držav so lani dosegli zgodovinsko visoke ravni. Rekorderji so Irska s 13,1-odstotnim, Grčija z 9,1-odstotnim in Španija z 8,5-odstotnim primanjkljajem kot deležem bruto domačega proizvoda.

Letošnji tekoči mesečni podatki kažejo na nadaljevanje izredno težkih razmer za periferne države. V prvih treh mesecih pa so se primanjkljaji glede na primerljivo lansko obdobje dodatno povečali tako v Grčiji kot na Portugalskem in v Španiji.

Podatki o denarnih agregatih kažejo, da ne glede na velikodušne poteze Evropske centralne banke poslovne banke izposojenega denarja ne usmerjajo v posojila gospodinjstvom ali gospodarstvu, saj so letne stopnje rasti omenjenih posojil na izredno nizkih ravneh. Pravzaprav se kaže, da se večinoma usmerja v nakupe državnih obveznic. Ker so omenjena posojila pridobile banke perifernih držav, se posledično krepijo tečaji prav tovrstnih obveznic, pri katerih lahko v zadnjih mesecih opažamo močno rast. Znižanje zahtevanih donosnosti obveznic in pribitkov nad kriterijskimi (običajno nemškimi) obveznicami tako ne gre na račun izboljšane fiskalne discipline perifernih držav, ampak na račun izrednih ukrepov monetarne politike. Če tovrstnih ukrepov Evropska centralna banka ne bo več zagotavljala oziroma se bo pritisk finančnih trgov na periferne države zaradi slabe fiskalne kondicije spet povečal, lahko pričakujemo nov obrat vlagateljev k bolj varnim naložbam.