Mreža prodajaln iz druge roke se širi

V Evropi nastaja že prava mreža takšnih centrov, prvega pri nas pa so leta 2009 odprli v Rogaški Slatini. Njegova direktorica Marinka Vovk, po izobrazbi doktorica bioloških znanosti z opravljeno specializacijo s področja odpadkov, pravi, da je idejo o ustanovitvi centra ponovne uporabe dobila kot vodja centra za ravnanje z odpadki v Slovenskih Konjicah, kjer je videla veliko predmetov, ki bi jih bilo škoda reciklirati, ker so bili še vedno v dobrem stanju in uporabni. Po skoraj treh letih delovanja slatinskega centra so izkušnje po besedah Vovkove zelo pozitivne.

"Danes govorimo o deset tisočih kubičnih metrov 'odpadkov', usmerjenih v ponovno uporabo, dobivamo pa jih iz vse Slovenije. Dodano vrednost dobivamo preko tega, da zaposlujemo ljudi iz lokalnega okolja ter da vsi skupaj privarčujemo pri surovinah in energiji, potrebnih za proizvodnjo novih izdelkov," pravi Vovkova.

Čeprav je pričakovati, da med kupci prevladujejo ljudje, ki se spopadajo s pomanjkanjem, je med obiskovalci slatinskega centra več kot polovica takih, ki prihajajo iz dobro situiranih družin. "To dokazuje, da ti znajo varčevati," še pove Vovkova in doda, da pri njih razpoložljivi izdelki ne ostajajo na trgovskih policah. Poleg tega obiskovalce preko podatkov na postavljenih panojih redno obveščajo, koliko energije in surovin so s ponovno prodajo privarčevali.

Priložnost za težje zaposljive osebe

Podobne cilje so si postavili tudi v Boštanju. Mojca Žganec Metelko, direktorica zavoda KNOF, v okviru katerega v poslopju tamkajšnje stare šole deluje center, pravi, da bodo sedanje prostore še letos razširili ter tako lahko sprejemali in po potrebi strokovno obdelovali tudi rabljeno pohištvo, sedanjim trem zaposlenim pa bi radi dodali še tri nove sodelavce.

Prednost pri zaposlovanju v centru imajo težje zaposljive osebe, socialno ogroženi pa bodo imeli preko posebnih kartončkov pri nakupih kljub že tako nizkim cenam (vse prodajne predmete darujejo donatorji, majico ali pulover pa je na primer mogoče kupiti za tri evre) še poseben popust. V boštanjskem centru ponovne uporabe pri zbiranju predmetov še posebej tesno sodelujejo s sevniško komunalo in zavodom za kulturo, šport, turizem in mladino, prvo pobudo za njegovo ustanovitev pa je dal kar župan Srečko Ocvirk. Omeniti še velja, da bo moral center delovati po enakih merilih kot vsa običajna podjetja. Torej brez davčnih olajšav. V Sloveniji se v prihodnjih mescih obeta odprtje še šestih novih, ki bodo delovali v Kranju, Ljubljani, Trebnjem, Miklavžu na Dravskem polju, Velenju in Celju.