Očitno pa je bilo razburjenih že nekaj svetnikov pred njim in videti je, da se je vse skupaj preselilo celo na zemeljsko površje v podobi sindikalno vladnega "kdo bo koga". Tako kot narava teži tudi družba k ravnovesju, pri čemer so procesi dinamični. V primeru narave stalno, v primeru družbe pa le občasno oziroma ko pride ta do točke, ko hoče nekdo nekomu nekaj vzeti zato, ker pač mora nekje vzeti. In tako bomo lahko Kranjci sprti še naslednjih nekaj desetletij ali celo stoletij, morda smo si enotni le glede lepega vremena. Pa čeprav je letos to za kmete slabo vreme, na katero so morali čakati od lanske jeseni pa vse do aprila. "Za mokrim aprilom pride suh junij" je le ena od starih vremenskih modrosti malega travna. Če česa, si letos zagotovo ne želimo suhega junija, še dobro, da je pred njim cvetnik oziroma maj in njegovi trije ledeni svetniki ter mokra svetnica. Če vam zadnje dni že preseda sicer povsem normalno, to je spremenljivo in muhasto aprilsko vreme, se boste gotovo razveselili domačih prazničnih obetov.
Sklenjene črte okoli pritiskovih središč
Vsaj za prvi del so obeti suhi in prijetno topli, nič kaj dosti drugačni pa niso na vidiku niti za drugi del. Nekaj popoldanskih ploh in kakšna nevihta od ponedeljka naprej nam pač ne morejo pokvariti celotnega dobrega vtisa. Zdaj ste na vrsti vi, da si uporniško-delavske praznike ukrojite po svoje, vreme bo vsekakor na vaši strani. Če ne verjamete, si torej oglejte enega od mnogih vremenskih zemljevidov, ki so nekakšna dvorazsežnostna predstavitev trirazsežnostnega sveta. Včasih so kar zapleteni, a ko jih enkrat osvojite, ni več ovir za lastno vremensko napoved. Njihovo razumevanje oziroma branje je sorazmerno zapleteno, čeprav so z nami že več kot stoletje in so v osnovi podobni topografskim kartam. Okoli leta 1900 so bili tovrstni zemljevidi sorazmerno preprosti, saj so bili na njih le s črkami označena središča visokega (V) in nizkega (N) zračnega pritiska (na ARSO zaukazanega tlaka…) ter izobare. To so črte, ki povezujejo kraje z enako vrednostjo zračnega tlaka in so nanizane okoli prej omenjenih središč. Na teh zemljevidih še ni bilo hladnih in toplih front, in to zaradi povsem enostavnega razloga - ker jih (še) niso poznali. Njihovo poznavanje je omogočila šele tako imenovana bergenska meteorološka šola (Bergen, Norveška). Ta je vpeljala predstavo o frontah kot o stiku dveh fizikalno različnih zračnih mas vzdolž stične ploskve.
Od scenskega do dinamičnega ozadja
Za to, da so to mejo poimenovali kot fronto, so krive hude bitke med prvo svetovno vojno oziroma trčenja nasprotujočih si vojaških sil, po katerih se je tedaj ustalilo tudi poimenovanje za trke zračnih mas. Vsekakor imamo opraviti z zelo slikovito primerjavo. Uradno pa so večinoma že pred drugo svetovno vojno prevzeli podobo teh vremenskih zemljevidov tudi drugod po Evropi in svetu. Seveda pa je bilo razumevanje teh zemljevidov omejeno na ozek krog ljudi, ki so jim bili tovrstni meteorološki izdelki sploh dostopni. Precej pozneje so se namreč začeli pojavljati v tiskanih medijih, šele televizija pa je bila tista, ki je prinesla v naše domove kot nekaj povsem samoumevnega izraze hladna in topla fronta, doline in grebeni, višinsko odcepljeno jedro in podobne vremenske besedne zveze. Tovrstni zemljevidi so bili namreč eden redkih vizualnih medijev, ki so omogočili ilustracijo oziroma grafično podlago za vsakokratno vremensko napoved. Le na tak način so namreč lahko napovedovalci vremena prepričljivo dokončali pripoved svoje "vremenske" zgodbe. Vse od takrat pa do današnjih dni so postale valujoče črte, ki si utirajo pot okoli središč zračnega tlaka, nekaj povsem samoumevnega za nazorno predstavitev spreminjajočega se vremena na prav tako stalno spreminjajočih se zemljevidih zračnih mas. Razlika z najsodobnejšimi je predvsem ta, da so slednje žive, in to ne le v časovnem sosledju, temveč tudi, ko gre za intenziteto nekaterih vremenskih pojavov. Za tokratne praznike se na srečo ne bomo ubadali z njimi…
