Ob tem bodo posebne razstave tudi v Ljubljani, Mariboru, Gradu na Goričkem, Slovenski Bistrici, Kostanjevici na Krki, tudi Slovenj Gradcu, Ajdovščini in Novem mestu. Povsod je treba še kaj urediti, pojasnjevati, se dogovoriti, uskladiti, če ne bo denarja za ta vseobsežni keramični umetniški dogodek, pa tudi izprositi. Denarja za izvedbo Unicuma 2012, ki je v podrobnostih že nared, trenutno (še) ni od nikoder.
V luknji financiranja
Prvo razočaranje so organizatorji trienala doživeli že pred časom s strani Evropske prestolnice kulture v Mariboru, saj so poskušali priti pod njihovo okrilje - navsezadnje gre za mednarodno prireditev, ki utegne privabiti tudi tujce -, a so jih na EPK gladko zavrnili. "V določenih kulturniških krogih še vedno ne razumejo resničnega pomena umetniške keramike, ki ima v svetu velik ugled in tudi zbiralce. Zaradi nepoznavanja hitro stlačijo keramiko pod umetnostno obrt ali še kaj drugega, recimo lončarstvo ali celo industrijsko keramiko. Prav to napačno miselnost pa želimo s trienalom spremeniti. Kajti ko smo se pred leti v Združenju likovnih umetnikov Slovenije lotili priprav na prvi bienale, je bil eden naših ciljev ravno preboj tega nerazumevanja," resignirano pripoveduje Čadeževa, ki še verjame, da bodo v zadnjem hipu vendarle dobili 30.000 evrov, kolikor bi jih potrebovali za izvedbo trienala. "Če pomislim, da nas grafični bienale stane več kot 100.000 evrov, potem bi se tudi za to prireditev, ki je pomembna v evropskem, če že ne kar v svetovnem merilu, morala najti sredstva."
Zakaj denarja še ni? Najprej so čakali na programske razpise ministrstva za kulturo, pa so jim tam svetovali, naj se zaradi mednarodne narave dogodka raje prijavijo na razpise istega ministrstva za mednarodno sodelovanje, kar so tudi storili. Prejeli niso niti odgovora, kaj šele finančne podpore, pojasnjuje Čadeževa. "Najprej je bila prejšnja, Pahorjeva vlada v odhajanju in razen nujnih zadev ni smela ukrepati, zdaj imamo varčevalno vlado, ki dela rebalans proračuna in je povsod zategnila ročno zavoro."
Umetniška enakovrednost
Prireditev pa kljub velikemu deležu prostovoljnega dela organizatorjev vendarle stane: treba je zagotoviti postavitev razstave, kamor sodijo ustrezna razsvetljava in podstavki za posamezna dela, pa zavarovanje razstavljenih del, ki ni majhno, pokriti je treba tridnevno bivanje in honorar za petčlansko mednarodno žirijo; navsezadnje je treba pripraviti še katalog, ki je končni produkt vsake razstave in ključna referenca prireditve za naprej, našteva stroške Čadeževa.
Če je bil poudarek prvega Unicuma (2009) predvsem na pomanjkljivem akademskem izobraževanju na področju keramike, se drugi usmerja v umetniške ambicije in predstavlja keramiko kot likovno zvrst na najvišjem ustvarjalnem nivoju. Razširil je tudi prisotnost študentskih del osmih umetniških šol iz petih držav: poleg Slovenije še iz Avstrije, Portugalske, Srbije in Hrvaške. Pomembno vlogo v kakovosti projekta ima petčlanska mednarodna strokovna žirija, ki opravi selekcijo prijavljenih del. Tudi tokrat ji predseduje dr. Nadja Zgonik, umetnostna zgodovinarka, ki pravi: "Mednarodni Unicum je mlada prireditev, ki ji je v kratkem času od nastanka uspelo med umetniki že bistveno povečati interes zanjo; leta 2009 je bilo 133 prijavljenih, letos že 292, kar je 45-odstotni porast. Želimo še zaostriti umetnostne kriterije, saj se bo kljub povečanemu interesu v selekciji predstavila le zgornja petina najkakovostnejših avtorjev - na prvem trienalu leta 2009 jih je bila izbrana polovica. S postavljanjem umetniških standardov na področju umetniške keramike Unicum pomembno prispeva k artikulaciji tega področja pri nas, ga kakovostno usmerja ter opozarja na pasti diletantizma, ki se vse prerad uveljavlja."
