Zakon o delovnih razmerjih v 146. členu določa, da sme oseba, ki ima z delodajalcem sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas, skleniti z drugim delodajalcem zgolj dopolnilno razmerje za največ osem ur dela na teden. To zakonsko okoliščino poznamo iz več primerov zaposlitev ministrov ali ministric. Ko so prevzeli novo službo v državnem vodstvenem aparatu, so na svoji matični ustanovi obdržali zgolj 20-odstotno delovno obveznost.

Na fakulteti bi prejemala samo še 20 odstotkov plače

Če bi se Suzana Žilič Fišer ob imenovanju na položaj generalne direktorice zaposlila v zavodu Maribor 2012, bi morala na fakulteti obdržati zgolj petinsko delovno obveznost in bi prejemala samo petino plače. Vendar je ubrala drugo pot, ki ji je omogočila, da je obdržala polno plačo za delo docentke na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. Tam predava na študijskem programu medijske komunikacije.

Kakšen manever so izvedli na Zavodu Maribor 2012? Oto Luthar, tedanji predsednik sveta Zavoda Maribor 2012, je z Žilič-Fišerjevo sklenil podjemno pogodbo, ne pa pogodbe o zaposlitvi. Ni nam znan primer, ko bi neko javno pravno osebo vodil direktor-podjemnik. V obligacijskem zakoniku piše, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je, na primer, izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo in podobno. Vodenje zavoda nekako ne sodi v ta kontekst.

Direktorica bi morala biti zaposlena v zavodu

Ali je zakonsko dopustno, da javni zavod, ki ga je ustanovila Mestna občina Maribor, njen drugi največji financer pa je država, zastopa podjemnica, ki za svojo direktorsko storitev prejema na mesec več kot 3800 evrov bruto? Odgovor ministrstva za javno upravo je nedvoumen: "Glede na to, da zakon o zavodih določa, da je direktor poslovodni organ, torej direktor javnega zavoda izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, bi po našem mnenju moral biti zaposlen v zavodu, da je lahko delodajalec v razmerju do drugih zaposlenih v tem zavodu."

Na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport poudarjajo, da je za dopolnilna dela dovoljeno sklepati pogodbe na podlagi drugih pravnih podlag, kot je denimo avtorska pogodba ali pogodba o delu. "Vendar pa je tudi pri sklepanju teh pogodb treba upoštevati, da jih je nedopustno sklepati, kadar gre za elemente delovnega razmerja. Takrat je treba skleniti pogodbo o zaposlitvi, ki ima vedno prednost pred sklepanjem drugih pogodb," so poudarili.

Odlok terja pogodbo o zaposlitvi

Kako pa svoje 200-odstotno službovanje pojasnjuje Suzana Žilič Fišer? Uvodoma je opozorila na odlok o ustanovitvi Zavoda Maribor 2012, ki po njenih besedah v 19. členu določa tudi zaposlitev kot možnost pogodbenega sodelovanja. Vendar to ne drži. V omenjenem členu odloka namreč piše: "Predsednik sveta zavoda sklene z generalnim direktorjem v imenu sveta zavoda pogodbo o zaposlitvi na podlagi akta o imenovanju direktorja. Delovno razmerje z generalnim direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata."

Luthar bi torej moral skleniti z generalno direktorico delovno razmerje s pogodbo o zaposlitvi, ne pa podjemne pogodbe. Nekdanji predsednik sveta zavoda nam je razložil, da so pogodbo pripravili na zavodu, na njeno vsebino pa ni vplival.

Žilič-Fišerjeva nam je poudarila, da je pred imenovanjem na položaj prejela predhodno soglasje na fakulteti, dobila je tudi pozitivni mnenji sveta zavoda in programskega sveta zavoda. Sicer pa okoliščino, zakaj je sklenila podjemno pogodbo, utemeljuje s časovno omejenostjo delovanja zavoda. Zato naj bi bilo podlage za njeno sodelovanje treba oceniti kot drugačne oziroma kot strogo ciljno usmerjene.

"Neposredni cilji ustanovitve javnega zavoda bodo z iztekom projekta EPK 2012 izpolnjeni, zato je predvideno, da zavod po koncu poslovnih operacij v letu 2013 preneha z dejavnostjo, posledično preneha tudi moj mandat," je še dodala.