Slovenija leži na endemičnem območju za klopni meningoencefalitis, ki se razprostira od dežel srednje Evrope (Slovenija, Hrvaška, Avstrija, Madžarska, južni deli Nemčije, Češka in Slovaška) čez Poljsko na severovzhod celine preko Ukrajine, Belorusije, Litve, Latvije in Estonije v Rusijo. Bolezen se pojavlja tudi v južnih in vzhodnih predelih Švedske in Finske.
Okužite se lahko povsod
V Sloveniji je tveganje za okužbo največje na Gorenjskem, Koroškem, osrednjeslovenskem in Štajerskem, nekoliko manjše pa na Notranjskem, Kočevskem in Novomeškem območju. Tveganje za okužbo je najmanjše na Primorskem. Sicer pa bolezen v Sloveniji beležimo v vseh zdravstvenih regijah, zato ni mogoče natančno začrtati okuženega območja in omejiti preventivnega cepljenja le na ta območja, opozarja asist. Zoran Simonović, dr. med., spec. javnega zdravja, iz Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor.
Tudi ljudje, ki sicer živijo na manj endemičnih območjih Slovenije, so izpostavljeni nevarnosti okužbe pri potovanju na bolj ogrožena območja Slovenije. Pojavnost bolezni je v Sloveniji med tremi najvišjimi v Evropi. V mariborski regiji na leto zabeležijo od 10 do 60 primerov bolezni.
Pred odhodom v naravo se je zato treba zaščititi z oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami ter primerno obutvijo. Z uporabo repelentov lahko zmanjšamo tveganje za vbode klopov, če pa zaznamo prisesanega klopa, ga je treba čim prej odstraniti, saj je možnost prenosa povzročiteljev bolezni odvisna tudi od časa prisesanosti klopa. Raziskave kažejo, da lahko z individualnimi zaščitnimi ukrepi tveganje za bolezni, ki jih prenašajo klopi, delno zmanjšamo.
Najučinkovitejše je cepljenje
Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred klopnim meningoencefalitisom pa je cepljenje. Rezultati raziskav v Avstriji, kjer je cepljenih skoraj 90 odstotkov ljudi, so pokazali, da cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu zmanjša možnosti za nastanek obolenja kar za 99 odstotkov.
Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko cepimo preko celega leta. Najprimernejši čas za začetek cepljenja je v zimskih in spomladanskih mesecih, tako da dosežemo ustrezno zaščito pred boleznijo še preden postanejo klopi aktivni. Osnovno cepljenje sestoji iz treh odmerkov cepiva, zaščita pa se pojavi približno v dveh tednih po drugem odmerku. Drugi odmerek cepiva prejmemo 1-3 mesece po prvem odmerku, tretjega pa 9-12 mesecev po drugem odmerku. Prav zaradi pravočasnega nastanka zaščite svetujemo začetek cepljenja v zimskih in spomladanskih mesecih. Cepljenje lahko začnemo tudi kasneje. V takem primeru lahko prva odmerka prejmemo v razmaku 14 dni, da pospešimo razvoj zaščitnih protiteles. V nobenem primeru pa morebiten ugriz klopa v času med prvima odmerkoma cepiva, ko pred boleznijo še nismo dobro zaščiteni, ne more povzročiti težjega poteka bolezni. Odpornost proti bolezni podaljšujemo s poživitvenim cepljenjem z enim odmerkom cepiva, sprva po treh letih, nato pa v petletnih presledkih.
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu strokovnjaki svetujejo vsem ljudem, ki živijo ali obiskujejo endemična območja bolezni. Ker okuženi klopi ne živijo le v gozdovih, ampak jih lahko najdemo tudi na travnikih, v parkih, na vrtovih, v sadovnjakih, vinogradih in na zelenicah, cepljenje priporočajo vsem, ki so starejši od enega leta starosti, ki se gibajo v naravi, izvajajo aktivnosti na prostem in se športno udejstvujejo. Cepivo proti klopnemu meningoencefalitisu spada med tako imenovana mrtva cepiva. Virusi v cepivu so inaktivirani, tako da cepivo ne more povzročiti bolezni. Cepljenje je tako varno tudi za osebe, ki imajo oslabljen imunski sistem in druge zdravstvene težave, še opozarja Zoran Simonović.
