"Delali smo na Beneši, oljčniku pri Ankaranu. Jaz sem se takrat že ukvarjal z gradbeno mehanizacijo in pomagal pri melioraciji zemljišč agrarne skupnosti, ki je vrgla ven trte in postavila oljčnike. Uredil sem deset večjih oljčnikov in rastlino enostavno vzljubil. Videl sem, kako raste, kako se pobira, prideluje olje, že od malega pa smo v Istri navajeni na uporabo oljčnega olja. Manjkalo je samo to, da se z oljem začnem ukvarjati profesionalno," začetke v oljarstvu opisuje Igor Novak.

Malo zatem so se sprostila kmetijska zemljišča na Zgornjih Škofijah, kjer sta prek sklada kmetijskih zemljišč pridobila dva hektara in pol na jugovzhodni, sončni legi. "Sam sem naredil melioracijo in drenažo ter leta 2003 posadil prve oljke. Danes imava približno 700 posajenih dreves, vse je pripravljeno za posaditev dodatnih 300, nato pa se bova ustavila," razlaga Novak.

Oljar namreč meni, da je to zgornja meja, na osnovi katere lahko ponudijo izvrstno ekstra deviško oljčno olje slovenske Istre.

"V letošnji sezoni smo dobili že četrto zlato priznanje, kar je priznanje in spodbuda, da delamo kakovostno. Za ostati na taki ali še višji ravni pa se moraš omejiti. Oljke bodo namreč z leti obrodile še več sadov, kar je velik logistični zalogaj," razlaga Novak, ki trenutno pridela 1800 litrov izvrstnega oljčnega olja, že čez nekaj let pa načrtuje več kot 4000 litrov.

Prava mešanica je poezija arom

Oljčnik družine Novak že daje odlične plodove, vendar je hkrati živahno polje, kjer Igor neprestano eksperimentira.

"Že več kot deset let dodajamo eno avtohtono sorto. Začeli smo z istrsko belico, ki je najbolj poznana sorta v slovenski Istri, nato smo dodali sorte leccino, maurino in pendolino, zdaj pripravljamo še zadnji kompleks, kjer bomo po vsej verjetnosti posadili sorto grignano," razvoj oljčnika opisuje Novak.

Zakaj vse te vrste? "Olje iz več vrst oljk je poezija, saj ponudi več arom," odgovarja Novak, ki poudarja, da s sortami nekoliko preizkušajo končni izdelek, vendar je zagotovilo za vrhunsko mešanico naslednje: polovica istrske belice, četrtina maurina in četrtina leccina.

"Istrska belica je težka za trg, saj je premočna, narava nam pomaga pri tem, da ima naše olje na policah okus po travi, zeleni, artičokah, mandljih in drugih aromah," pravi Novak. Njihovega oljčnika letošnja zima ni prizadela v veliki meri, saj sogovornik pravi, da se je obrestovalo čakanje na lepše vreme, saj so številni oljarji, ki so prehitro začeli striženje in obnovo rastlin, naredili napako.

Oljarstvo kot poslanstvo

Ob razlaganju izvora imena blagovne znamke svojega olja, Školarice, sogovornik pove, da je slovenska Istra butični proizvajalec v svetovnem merili, hkrati pa je olje s tega teritorija med najbolj prestižnimi na svetu.

"Vedno se predstavljam kot član Društva oljkarjev slovenske Istre (DOSI) in prodajam geografsko poreklo, vendar so poti tako nanesle, da olje prodajamo tudi kot posamezniki in gradimo lastno blagovno znamko. S količinami smo v slovenski Istri omejeni, zato moramo doseči, da se naše olje uporablja striktno za kulinarične in zdravstvene namene. Gre za vrhunska olja, ki sodijo v sam svetovni vrh, kar dokazujejo številna odlikovanja, tudi z občutljivih območij, kot sta Italija ali Španija," pove Novak, čigar oljčno olje je dobilo ime po najdišču Školarice, ki je tik pod njegovim oljčnikom in kjer so arheologi ob gradnji avtoceste odkrili rimsko vilo in vrsto pripomočkov, ki dokazujejo, da se je v teh krajih pridelovalo oljčno olje tudi pred tisočletji.

"Jaz sem Igor Novak, nosim najbolj razširjen priimek v Sloveniji, če bi olje imenoval po sebi, ga verjetno ne bi prodal veliko," v šali pove istrski oljar.

O poslovnem delu pridelave oljčnega olja je Novak odkrit: "Veliko delamo za razvoj kakovosti in tržne aktivnosti, v najboljšem primeru je rezultat pozitivna nula. Delamo za razpoznavnost in v to veliko vlagamo, naj pa vendar pripomnim, da večina od nas to dela iz ljubezni do Istre in naših navad. V slovenski Istri noben kmet ni obogatel s kmetovanjem, je pa živel lepo, skromno, dolgo in zdravo. Oljčno olje, vino in tipične kulture, ki se razvijajo na našem podeželju, niso namenjene bogatenju, temveč zdravemu življenju. To želimo tudi ponuditi drugim, ki to cenijo."

Njegova olja so znana marsikomu v osrednji Sloveniji, saj se školarice prodajajo v prvem oljematu v Evropi, v Leclercu na Rudniku v Ljubljani.

"V Sloveniji porabimo v povprečju liter oljčnega olja na družino na leto, v Italiji denimo 12, v Španiji pa še več. Intenzivno ozaveščamo potrošnike o učinkih, ki jih ima olje slovenske Istre na zdravje. S tem, ko se kupi liter takega olja, kupec namreč kupi zdravje. To ni olje iz tropin ali tako neznanega izvora, kot ga pogosto najdemo med trgovinskimi policami. Mi vztrajamo s kakovostjo in ne s količino, zato se trudimo, da bi se naše olje konzumiralo v šolah, vrtcih, veliko delamo, da bi mlade spodbudili k uporabi istrskega ekstra deviškega olja, saj vidimo, kakšne posledice za zdravje ima hitra prehrana," pove Novak.

Cene takega olja, ki jih je postavilo DOSI, so naslednje: 8 evrov za četrtlitrsko, 11,5 evra za pollitrsko in 15 evrov za tričetrt litrsko steklenico.

Steklenica olja na vsako slovensko mizo

Novak pozitivno razmišlja o prihodnosti uporabe avtohtonega oljčnega olja, vendar opozarja, da bo tudi država morala prispevati svoj del. "Ministru želimo, da uresniči napovedi o samooskrbi Slovenije, to je zelo pomembno tudi za nas oljarje. Ko bomo to dosegli, bomo lahko rekli, da smo zmagovalci. Tudi v tujini bodo vedeli, da se pri nas lahko zdravo pije in je, zato tak projekt podpiramo. V slovenski Istri pridelujemo med 700.000 in 800.000 litri olja, vendar naj nas to ne omejuje. Oljarji bomo poskrbeli, da bo vsaka slovenska miza lahko vedno imela liter našega olja," o svojih obetih pravi oljar s Škofij.