"Čas je za akcijo! Čas je za zbližanje modelov poslovne učinkovitosti z modeli upravljanja ljudi." To ste med drugim zapisali v napovedi kongresa. Ali ta misel potrjuje vaše mnenje, da te povezanosti v slovenskih podjetjih ni oziroma da je v premalo podjetjih?

V Sloveniji poznamo kar veliko podjetij, kjer poslovna politika vključuje vse faze poslovnega procesa in pri načrtovanju upoštevajo vplive vseh dejavnikov uspeha. Nekatera se sploh ne pojavljajo veliko v javnosti, vendar jih mi poznamo. Mnoga izmed njih so zrasla iz družinskih podjetij, kjer vsi delajo za skupen uspeh. Mnoga sodelujejo v izborih za najboljše zaposlovalce.

Značilno za podjetja, ki kljub krizi še vedno napredujejo v svojem razvoju, je, da ne stavijo samo na trenutne finančne rezultate in na velikost dobička, ampak vlagajo v razvoj procesov, v razvoj zaposlenih, imajo spoštljiv odnos do zaposlenih in do širšega družbenega okolja, spodbujajo sodelovanje v podjetju ter skrbijo za objektivno in pravočasno komuniciranje o vsem, kar vpliva na dejavnost podjetja v notranjem in zunanjem okolju. Ključno vlogo pri graditvi takih odnosov v podjetjih ima najvišje vodstvo.

Pred katerimi razvojnimi izzivi je kadrovska stroka?

Zagotovo je največji izziv, kako postati del poslovnih odločitev na najvišji ravni v podjetju in na kakšen način razvijati kadrovske strokovnjake, da bi to mesto dosegli.

V sedanjih ekonomskih razmerah, ko je potrebno hitro prilagajanje razvoju novih tehnologij in spremembam v družbenem in ekonomskem okolju, je treba vsak dan razmišljati o novih metodah in procesih. O tem je treba prepričati vodstvo, da jih sprejme; o tem je treba poučiti in prepričati tudi zaposlene, da se tega naučijo in sprejmejo kot nov izziv. Tu ni dovolj samo teoretično znanje, pomembne so osebnostne lastnosti in način dela, ki druge prepriča, da je to prav. Ni vsak primeren za to delo. Pa vendar jih imamo, uspešne kadrovske menedžerje, ki korakajo z ramo ob rami z uspešnimi predsedniki uprav.

Kaj utemeljuje vaše prepričanje, da v Sloveniji divja vojna za talente, in v katerih gospodarskih panogah je ta najostrejša?

Najprej bi morali odgovoriti na vprašanje, kdo je talent? Zame je talent vsak, ki na svojem poklicnem ali na delovnem področju pokaže znanje in sposobnosti na najvišji ravni, stalno nadgrajuje svoje znanje s sodobnimi izsledki in ga sooča s potrebami iz prakse. Ki zna razmišljati na inovativen način, tako da so procesi bolj učinkoviti, prijaznejši do ljudi in okolja ter prispevajo k uspehu podjetja, institucije ali države. Tudi dobra politika na ravni države zahteva talente. Talenti v najširšem pomenu besede lahko potegnejo voz v pravo smer in bistveno pripomorejo k večji uspešnosti katerekoli dejavnosti v družbi. Njim je treba omogočiti pravo delovno okolje, da bodo lahko dali največ od sebe.

Iz te moje definicije izhaja, da je vojna za talente v Sloveniji lahko povsod. Res je sicer, da že nekaj let opažamo nesorazmerje med številom ljudi, ki končajo družboslovne študije in med tistimi, ki končajo študije tehničnih smeri v kontekstu primerjave s potrebami po tovrstnih znanjih. Ampak ta zgodba ni povezana s talenti.

Gosti omizja so predstavniki Bisola, XLAB-a, SPL Novo mesto, Občine Idrija in podjetja, prejemnika zlate niti 2012. Kaj ste z izborom teh podjetij želeli sporočiti?

Naše sporočilo družbi je: tudi v najtežjih časih, ko je borba za tržne deleže, ko je konkurenca nesramno trda in ne izbira metod, ko ekonomski rezultati ne omogočajo nadpovprečnih plač in izplačila posebnih nagrad, je možno popeljati organizacijo naprej in celo vsako leto izboljšati poslovne rezultate. Take premike lahko dosegajo le v podjetjih, kjer vodilne ekipe delajo složno, spoštujejo prispevek vsakega posameznika, delajo pošteno z zaposlenimi in jim znajo razložiti, zakaj in kako se je treba prilagajati ekonomskim razmeram, da bo zagotovljena boljša prihodnost za vse.

Zakaj je Slovenski kadrovski zvezi pomembno biti partner Zlate niti?

Slovenska kadrovska zveza deluje že več kot trideset let, svoje člane ima v vseh slovenskih regijah, v vseh panogah in dejavnostih. V vsej svoji zgodovini smo spremljali razvoj družbe in ekonomije, spremljali razvoj kadrovske teorije in prakse, organizirali dogodke za izmenjavo dobrih praks in spodbujali naše člane k stalnemu učenju in usposabljanju, saj smo se zavedali, da brez stalnega razvoja zaposlenih na dolgi rok ne bo uspeha. Metodologija Zlate niti in veliko število sodelujočih odličnih podjetij nam dokazujeta, da smo si na svoji razvojni poti postavili prave cilje.

Zlata nit je uspeh tudi za Slovensko kadrovsko zvezo.

Kakšno sporočilo nosi Zlata nit 2011?

Najboljši v konkurenci izbora Zlata nit nam ponujajo zelo preproste modele uspeha:

jasne in dosegljive cilje,

podpora stalnemu izboljšanju in razvoju vseh procesov, stalno učenje,

sodelovanje in raznolikost timov,

objektivno in pravočasno komuniciranje,

vodstvo stoji na tleh

podpora inovativnemu mišljenju - tudi najboljše je lahko še boljše,

hitrost in fleksibilnost.

Pogovor je v celoti objavljen na http://zlatanit.dnevnik.si.