Čebašek - Travnikova je pomanjkanje sodne prakse utemeljila s statistiko, ki jo je pridobil Varuh človekovih pravic RS od slovenskih sodišč. Slednja kaže, da je bilo v Sloveniji v petih letih pravnomočno rešenih le pet primerov sovražnega govora, "kar pomeni, da sodne prakse na tem področju ni", je opozorila.
Da bi se sovražni govor zmanjšal, varuhinja predlaga spremembo kaznovalne politike, v smislu, da se primere sovražnega govora obravnava bolj pogosto. "Na ta način bodo tisti, ki sovražni govor širijo, dobili takojšnjo povratno informacijo, da je to nekaj, kar je v nasprotju z zakonom," je dejala. Še bolj uspešno pa je zanjo preventivno ravnanje, kar pomeni, da takoj, ko sovražni govor zaznamo, na to opozorimo policijo oziroma v medijih urednike.
Varuh omejen z zakoni in ustavo
Varuh se sicer po njenih besedah s sovražnim govorom bori na različne načine, pri tem pa je omejen z zakoni in ustavo. Kadar so žrtve sovražnega govora v medijih nemočni ljudje, zadevo podajo na Novinarsko častno razsodišče. Če so v besedilu elementi kaznivega dejanja, podajo prijavo na državno tožilstvo, kot tretja možnost pa jim ostane objava primera na spletnih straneh varuha in v vsakoletnem poročilu, je pojasnila Čebašek - Travnikova.
Na pomanjkanje sodne in siceršnje prakse pri preganjanju sovražnega govora je opozorila tudi informacijska pooblaščenka Pirc Musarjeva, ki od organov pregona tudi pričakuje, da povedo, kaj je sovražni govor in kaj ne. Opozorila je tudi, da se pri nas vse ustavi že na prvem "filtru", tožilstvu, ki po prijemu prijave sovražnega govora ne poda obtožnice.
Po njeni oceni je ob splošnem pomanjkanju soglasja o tem, kaj sovražni govor je, bistveni element sovražnega govora ta, da je ta uperjen proti določeni, ranljivi skupini ljudi in ne posamezniku. Tako, kot je dejala, zdaj razume, zakaj je tožilstvo zavrglo njeno prijavo zoper tednik Mladina, ki je poslanca Branka Grimsa in njegovo družino primerjal z ministrom za propagando v nacistični Nemčiji Josephom Goebbelsom in njegovo družino.
Problem sovražnega govora na internetnih straneh
Na okrogli mizi je Pirc Musarjeva opozorila tudi na problem sovražnega govora na internetnih forumih, ki je po njeni oceni prerasel vse meje. Pri tem je izpostavila zlasti problem preganjanja avtorjev takšnega sovražnega govora, saj slovenski pravni sistem v takšnih primerih ne omogoča pridobitve identitete avtorja. Kot rešitev predlaga, da se na forumih onemogoči anonimno pisanje komentarjev, v primerih, kjer je to kljub temu omogočeno, pa da za komentarje odgovarja urednik spletnih strani.
Sovražnega govora na spletnih medijih se je dotaknil tudi profesor na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) Marko Milosavljević, ki je na to temo opravil tudi posebno raziskavo. Slednja je, kot je povedal, pokazala, da novinarji in uredniki zelo slabo prepoznavajo sovražni govor, hkrati pa ne ločijo med sovražnim govorom in razžalitvijo. Razlog za to je po sklepanju Milosavljevića v tem, da se trenutno večina medijev ukvarja s trenutno zanje bolj usodnimi težavami, kot so lastniška, uredniška in menedžerska nestabilnost.
Še en profesor na FDV Vasja Vehovar pa je dodal, da je težava tudi v tem, da mediji enostavno nimajo dovolj kadrov, ki bi lahko brisali neprimerne komentarje.
