"Glavne napore usmerjamo v to, da do nesreče ne pride in sam trdno verjamem, da do nje nikoli ne bo prišlo, vseeno pa moramo ravnati tako, kot da se bo zgodila že jutri," je poudaril Stritar. K projektu, ocenjenem na 526.000 evrov, ki ga v 75 odstotkih financira Evropska unija, sta poleg krške občine pristopili še občina Zagreb in s krškim pobratena romunska občina Cernavoda, na ozemlju katere ravno tako stoji jedrska elektrarna.
Glavne vsebine projekta, ki ga bodo dokončali v dveh letih, se nanašajo na organiziranje sistema za opazovanje, obveščanje in alarmiranje, izvedbo evakuacije in sprejem ter nastanitev evakuiranih oseb, kar bodo preverjali z organiziranimi preventivnimi vajami. Prvi mož hrvaške prestolnice in sopodpisnik sporazuma Milan Bandić je pri tem poudaril pomen tovrstne skrbi za varnost, saj naj bi Zagreb z okolico v primeru jedrske nesreče predstavljal kar 65 odstotkov potencialno ogrožene populacije.
Zloženko z navodili, kako ravnati v primeru jedrske nesreče, je sicer pred desetimi leti prejelo vsako posavsko gospodinjstvo, po zaključku omenjenega projekta pa je pričakovati njeno posodobljeno izdajo.
