Prebivalci Ljubljane so po za zdaj še neuradnem poročilu o onesnaženosti zraka v letu 2011 dihali zrak z le nekaj preseženimi mejnimi vrednostmi nekaterih izpustov. Tako kot že nekaj let doslej pa je problematična vsebnost trdnih delcev; precej se je povečalo število dni s prekoračeno mejno koncentracijo slednjih v zraku. Največ prekoračitev je bilo na prometno najbolj obremenjenem merilnem mestu v središču Ljubljane - 94, medtem ko jih zakonodaja dopušča 35 na leto.

Ministrstvo za okolje in prostor namerava Ljubljano skupaj z drugimi območji (Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Celje, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica) zaradi prekomernega onesnaženja s trdnimi delci, manjšimi od 10 mikrometrov (PM10), razglasiti za degradirano območje. Ukrepi, s katerimi naj bi do leta 2016 vzpostavili kakovost zraka v skladu s predpisi, ki jih določa Evropska unija, so usmerjeni na tri glavne onesnaževalce zraka s trdnimi delci: promet, majhna in srednje velika kurišča ter industrija. Ljubljana ima že petdeset let sistem daljinskega ogrevanja, zaradi katerega se je kakovost zraka, ki je bil v preteklosti zaradi pogostih temperaturnih inverzij močno onesnažen, bistveno izboljšala. Še vedno pa povečane emisije v zrak prispevajo individualna kurišča ter še posebno promet. Na različnih merilnih mestih v prestolnici je vpliv onesnaževalcev različen, po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) pa sta vodilna bodisi promet bodisi individualna kurišča.

Manj toplogrednih plinov in boljša kakovost zraka

Tako kot drugi večji industrijski onesnaževalci, ki lahko s čistilnimi napravami in drugimi okoljskimi naložbami poskrbijo za boljši zrak, je tudi Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (TE-TOL) pod nadzorom ARSO. Tu so nam povedali, da se na izpustu velike kurilne naprave v TE-TOL Ljubljana opravljajo trajne meritve emisij snovi v zrak. Naprava sama s svojim dvojnim delovanjem (kogeneracijo) zagotavlja električno energijo in daljinsko ogreva mesto, kar poleg zmanjševanja emisije toplogrednih plinov zaradi visokega izkoristka energenta tudi ugodno vpliva na kakovost zraka v mestu. Po izračunih je delež emisij iz TE-TOL v skupnih emisijah iz vse Ljubljane naslednji: žveplovi oksidi (SO

x

) 55 odstotkov, dušikovi oksidi (NO

x

) 28 odstotkov in trdni delci (PM10) 11 odstotkov. Ker gredo izpusti iz sto metrov visokega dimnika, se emisije razpršijo izven Ljubljanske kotline.

"V TE-TOL z izbiro premoga in rabo biomase zagotavljamo, da so emisijske koncentracije žveplovega dioksida brez razžvepljevalne naprave pod predpisanimi mejami oziroma pod dovoljeno emisijsko koncentracijo," pravi Irena Debeljak, pooblaščenka za okolje. "Z učinkovitimi odpraševalnimi napravami - dva vrečasta filtra in elektrofilter - zagotavljamo, da so koncentracije emisije prahu daleč pod dovoljenimi. Prav tako s primarnimi kurilno-tehničnimi ukrepi preprečujemo, da bi dušikovi oksidi v dimnih plinih presegli dovoljeno mejno vrednost emisije. Skladno z zakonskimi obveznostmi izvajamo obratovalne meritve emisij snovi v zrak, kjer se merijo emisijske koncentracije žveplovega dioksida, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida, prahu ter parametrov stanja dimnih plinov, kot so pretok, temperatura dimnih plinov in kisik. Občasno se izvajajo tudi meritve drugih onesnaževalcev, s čimer je okoljska sprejemljivost obratovanja še dodatno pod nadzorom."

V prihodnjih letih še manjši vpliv TE-TOL

V TE-TOL spremljajo tudi kakovost zunanjega zraka. Merilni postaji Vnajnarje in Zadobrova sta v letu 2011 zabeležili preseganje dnevnih mejnih vrednosti trdnih delcev PM10 - Zadobrova 69-krat in Vnajnarje 12-krat, kot rečeno, pa zakonsko dovoljeno število znaša 35 dni v letu. Drugih preseganj mejnih vrednosti niso zabeležili. "Lokacija Zadobrova je v bližini štajerske avtoceste in v neposredni bližini Ljubljane. Na večini podobno umeščenih postaj se pojavlja visoka obremenitev z delci PM10, predvsem zaradi obremenitve z delci iz prometa, industrije in živahne človeške aktivnosti v urbanih okoljih. Modelski izračuni so pokazali, da je prispevek delcev iz TE-TOL v zakonskih mejah, zato večji del obremenitve pripisujemo drugim virom, predvsem prometu. Za celovito oceno stanja bi bilo treba upoštevati še drugo industrijo, individualna kurišča, daljinski transport in druge dejavnike," pojasnjuje Debeljakova.

Na izpuste pomembno vpliva kakovostno gorivo. Že leta 1992 so v TE-TOL začeli preizkušati premog iz uvoza, od leta 1997 pa so postopoma nadomeščali manj kakovosten domači premog z indonezijskim. Od leta 2002 uporabljajo samo indonezijski premog z nizko vsebnostjo pepela in žvepla, zaradi katerega so se občutno zmanjšale emisije žveplovega dioksida in tudi obremenitev ljubljanske deponije z odpadnim pepelom in žlindro. Z letom 2008 so deset odstotkov premoga nadomestili z obnovljivim virom energije, lesno biomaso, s čimer so zmanjšali porabo premoga za 32.000 ton in dodatno znižali emisije, predvsem ogljikovega dioksida, za deset odstotkov na letni ravni. Do leta 2015 namerava TE-TOL skoraj polovico premoga nadomestiti z zemeljskim plinom. S plinsko-parnim kombiniranim procesom, ki bo postopoma nadomestil bloka 1 in 2, bodo še dodatno zmanjšali vplive na okolje, predvsem izpuste dušikovega oksida, žveplovega dioksida in prahu ter ogljikovega dioksida na enoto koristne energije, in podvojili proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje. Ugoden prispevek k okoljski in energijski učinkovitosti bo imel tudi načrtovan projekt daljinskega hlajenja.