Ta se bo začel s podelitvijo Dnevnikove fabule, nagrade za najboljšo slovensko zbirko kratke proze, izdano v preteklih dveh letih, ki jo bo naša medijska družba podelila v ponedeljek, 27. februarja. Od takrat pa vse do 10. marca se bo nato zvrstilo več kot 30 brezplačnih dogodkov, ki jih je organizator festivala, Študentska založba, pripravil z različnimi partnerji. Osrednji del festivala bodo, kot že nekaj let, praviloma izjemno dobro obiskani literarni večeri v Klubu Cankarjevega doma, na katerih se bodo predstavila zveneča imena svetovne in tudi slovenske literature.
Peresa z vsega sveta
Na čelu pisateljske kolone, ki nas bo obiskala v prihodnjih tednih, vsekakor stopa znani Britanec Hanif Kureishi, avtor, ki ga je v svetovno literarno orbito izstrelil že njegov prvenec Buda iz predmestja, pozneje pa sta med drugimi sledila še Intimnost (po katerem je bil posnet istoimenski film Patrica Chereauja) in Črni album, njegovim delom v slovenščini pa bodo sedaj dodali še kratkoprozno zbirko Polnoč ves dan. Obiske gostov festivala bodo namreč, kot je že v navadi, pospremili tudi novi prevodi njihovih knjig, ki bodo tokrat izšli znotraj projekta Knjiga za vsakogar in bodo na prodaj po ugodni ceni pet evrov.
Amitav Ghosh, doktor socialne antropologije, novinar in "največje ime sodobne indijske literature", kot ga je predstavila programska vodja festivala Fabula Janina Kos, je prepoznaven po svoji senzibilnosti za vprašanja imigrantov, diaspore in kolonializma. Ob njegovem obisku bodo izšli Obrisi senc, roman o sanjskih, idealnih mestih, kot je London v imaginaciji indijskega dečka, in neizogibnem rušenju misitifikacij ob srečanju z realnostjo. Leeno Krohn, finsko avtorico z opusom, ki obsega več kot trideset knjig, bomo v slovenščini spoznali prvič. Izšel bo njen roman Slepo okno, v katerem se, tako kot v svojem celotnem opusu, ukvarja z različnimi vrstami umetne inteligence in morebitno prihodnostjo družbe. Rusa Mihaila Šiškina, četrtega izmed uglednih gostov, pa označujejo za "neomodernista" in enega najboljših ruskih stilistov; pod naslovom Učna ura kaligrafije bodo izšla tri njegova kratkoprozna besedila, med katerimi še posebej izstopa zgodba, v kateri Šiškin ni napisal niti besede, temveč jo je sestavil iz navedkov iz ljubezenske korespondence švicarskega levičarja in ruske revolucionarke.
Umetnost v viharnih časih
Posebno mesto med novimi izdajami, ki bodo izšle v sklopu festivala, pa zavzema Dan zmage, zbirka kratkih zgodb pod katero se podpisujejo slovenski gosti festivala, Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic, Suzana Tratnik in Goran Vojnović. Zbirka je nastala posebej za festival, pisci pa so pri pisanju izhajali iz enotnih in vnaprej določenih osnov: v zgodbah bodo obravnavali socialne in družbene problematike, konec zgodbe pa bo - srečen.
Angažirano tematizacijo družbene problematike so letos postavili tudi v fokus festivala. "Slovenska literatura se zelo hitro odziva na družbene spremembe," je prepričana soorganizatorka festivala Jelka Ciglenečki, skupina petih povabljenih avtorjev pa je po mnenju organizatorjev med tistimi, ki so svoje družbenokritične tendence najbolj kakovostno izpeljali. Mnenju avtorjev o aktualnostih bomo lahko prisluhnili na skupnem in tudi posameznih literarnih večerih, sicer pa bodo pod skupno streho bloka o angažirani literaturi organizirani še trije dogodki. Vinko Möderndorfer, Katja Perat in moderatorka Manca Renko bodo razpravljali o tem, kje se stika angažma "novih" in "starejših" generacij, organiziran bo pa tudi pogovor o socialističnem realizmu in angažirani literaturi med prvo in drugo svetovno vojno, ki ga bo vodila dr. Urška Perenič. Na posebnem večeru se bo predstavila mednarodna mreža ICORN, ki nudi zatočišče preganjanim pisateljem. Že dve leti znotraj ICORN deluje tudi Ljubljana, trenutno pa gosti maroška pisatelja Zineb El Rhazoui in Alija Amarja, ki se bosta s pisateljema Manalom Al Sheikhom (Irak) in Mansurjem Rajihom (Jemen) pogovarjala o trenutnih razmerah na Bližnjem vzhodu in vlogi umetnikov v "viharnih časih".
Festival Literature sveta - Fabula bo tudi letos obsegal obširen spremljevalni program: poleg finala tradicionalnih Proznih mnogobojev bo v njegovem okviru potekal tudi literarni natečaj za srednješolce, organiziran bo program za najmlajše ter branja po bolnišnicah, domovih za starejše in kriznih centrih.
