Avtorske pravice v digitalnem svetu predstavljajo samo del sporazuma, ki se ukvarja še z nadzorom pretoka fizičnega blaga in avtorskim pravom v industriji, na primer z generičnimi zdravili in industrijskimi sadikami ter semeni.

Svetovna javnost je zanj prvič izvedela maja 2008, ko je bil izvleček iz sporazuma objavljen na portalu Wikileaks. Sporazum je v tajnosti nastajal med peščico najbogatejših držav, da bi se izognili pogajanjem pred obstoječimi mednarodnimi inštitucijami, kjer bi druge države - brez stroge zakonodaje - lahko nasprotovale strožjim standardom za zaščito intelektualnih pravic, je razvidno iz objavljenih depeš, prav tako pa tudi , da je bila Acta mišljena kot "koalicija voljnih", ki bo postavila nova merila za spoštovanje intelektualne lastnine.

"Interesne skupine podobne zakonodaje zelo težko zlobirajo v nacionalnih parlamentih, zadnji primer za to je Sopa (ameriški protipiratski zakon, op. a.), očitno pa gre lažje v večstranskem trgovinskem sporazumu. Vendar za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine, vključno tudi z uveljavljanjem na spletu, to ni dober pravni instrument, saj izključuje številne interese, ki jih področje urejanja zadeva," ocenjuje dr. Maja Bogataj Jančič, direktorica Inštituta za intelektualno lastnino.

Katere nevarnosti prežijo v Acti?

"Trenutno največjo nevarnost vidim v netransparentnem postopku sprejemanja tega trgovinskega sporazuma in nedoločnega jezika v tem sporazumu, ki omogoča široke interpretacije in pušča prostor za zlorabe s strani posameznih držav, ki bodo morale ta sporazum implementirati v svojo zakonodajo," je prepričan Domen Savič, sourednik portala E-Demokracija.si.

Sporazum Acta je lahko tudi osnova za uveljavljanje nadzora spletnega prometa s strani spletnih ponudnikov. Trenutno slovenski zakon o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) določa, da ponudnik ni odgovoren za promet svojih strank in ga brez sodnega naloga vsebinsko tudi ne sme nadzirati. "Nenadoma odgovornost Acta prenaša na ponudnike in zahteva takojšnjo odstranitev, in to samo na podlagi izjave domnevnega lastnika," je razložil vodja slovenskega centra za posredovanje pri omrežnih incidentih SI-CERT Gorazd Božič in dodal, da je sama ideja, da bi ponudniki nadzirali in filtrirali ves promet, s stališča količine podatkov nesmiselna in jo dejansko skušajo prakticirati samo države, kot so Iran, Kitajska in Savdska Arabija.

Eden od namenov Acte je, kot rečeno, poenotenje protipiratske zakonodaje. Te razlike namreč neameriškim oblastem onemogočajo učinkovit pregon kršiteljev avtorskih pravic, ki prihajajo iz drugih držav, kot je na primer švedski The Pirate Bay.

Založbe niso več nujni posrednik vsebin

"Najbolj je seveda na udaru koncept avtorskega prava, ki temelji na pravici do reprodukcije avtorskih del in je osnovan na kulturi in industriji devetnajstega stoletja. Poudariti je treba, da avtorske pravice niso ogrožene s strani spletne distribucije oziroma da je trenutno na tem področju edini problem zadrega založb, ki za zdaj niso našle univerzalnega modela za spletno distribucijo vsebin, pri katerem bi ohranile centralno vlogo kot posrednik vsebin," je povedal Savič.

"Avtorsko pravo - sistem za spodbujanje ustvarjalnosti - je kot stari vladar, ki je včasih sicer dobro vladal za velik del deležnikov, danes pa se oklepa prestola in se noče in niti ne more spremeniti, čeprav se zaveda, da ne deluje več dobro. Oborožuje se oziroma ga v to silijo vdani 'svetovalci' in tako v imenu nekaterih njemu vdanih pripadnikov - beri: industrij, ki so od pravic intelektualne lastnine odvisne - gazi po številnih drugih. S tem ne mislim samo na komercialne modele, ampak zlasti na številne priložnosti v izobraževanju in razširjanju znanja, za katere je v trenutnem sistemu nemogoče razčiščevati pravice. Sistem spodbujanja ustvarjalnosti se bo moral spremeniti ali zasnovati na novo. Problem je, da trenutno še ni dobrih alternativ, zlasti pa še ne volje. Kot pravnica se tolažim, da pravo caplja za tehnologijo in da včasih bolj uravnotežene rešitve, čeprav parcialne, ponudi trg sam," je prepričana dr. Bogataj-Jančičeva.

Evropska komisija podpira Acto

Sporazum po njenem mnenju prinaša koristi evropskim ustvarjalcem oziroma imetnikom avtorskih pravic in jim zagotavlja enake pogoje dela, kot jih imajo ustvarjalci iz drugih držav. V komisiji so se odzvali tudi na stališča kritikov, ki menijo, da bi se bilo treba o sporazumu pogajati v okviru Mednarodne trgovinske organizacije (WTO). Evropska komisija je to želela, a nekatere članice WTO so temu nasprotovale, je pojasnil tiskovni predstavnik komisije Ryan Heath.

Kdo je sprejel odločitev, da se Slovenija pridruži podpisnikom Acte?

V procesu odločitve so sodelovali pristojna ministrstva (za gospodarstvo, za finance in za pravosodje) in organi v sestavi (Urad RS za intelektualno lastnino), Vlada RS (potrditev z dne 22. septembra 2011) ter pristojna odbora Državnega zbora RS, so nam sporočili z ministrstva za gospodarstvo.

Štirje evropski poslanci so se od Acte distancirali

"Izrecno sem proti osebnim preiskavam na mejah, ki naj bi dopuščale preiskavo brez naloga ter zaseg podatkovnih naprav (npr. prenosnih računalnikov, telefonov, mp3-predvajalnikov). Prav tako me skrbijo tisti členi Acte, ki se nanašajo na možnost zasega generičnih zdravil, ki posnemajo druge patente, saj bi se takšni zasegi lahko zgodili že pri mednarodnih pošiljkah skozi države, kjer so ta ista zdravila zaščitena s patenti," pravi Mojca Kleva.

Tanja Fajon poudarja, da poslanci evropskega parlamenta niso podpisniki tega sporazuma, saj evropski parlament o končnem besedilu sporazuma Acta še ni razpravljal. V tem trenutku še ni znano, kdaj bo, bo pa razprava pred glasovanjem vsekakor zelo vroča.

Ivo Vajgl ocenjuje: "Sporazum Acta je nekaj, kar se šele počasi razkriva in je nastajalo na izjemno netransparenten način. Acta je ad acta." Tudi zato bo Vajgl glasoval proti vključitvi EU v sporazum.

Evropski poslanec Jelko Kacin je prav tako proti. Dejstvo je, da ima splet vedno večji pomen v našem življenju in delovanju, zato je določena stopnja regulacije potrebna, vendar je treba zagotoviti pravo mero nadzora, ki bo še vedno omogočala zasebnost in svobodo interneta. Dodatni pomisleki pri sporazumu Acta pa obstajajo tudi glede generičnih zdravil in semen.

Odgovorov od drugih evropskih poslancev nismo dobili.