V lanskem letu je bila ponudba delovnih mest v primerjavi z množičnim povpraševanjem po kadrih pred obdobjem krize razmeroma majhna. Po podatkih zavoda RS za zaposlovanje je uradno brezposelnih skoraj 113 tisoč ljudi, do konca tega leta naj se številka ne bi veliko spremenila, zaposlilo pa naj bi se približno 64 tisoč ljudi. Ne glede na globalno krizo, ki je vase potegnila tudi Slovenijo, so uspešna, inovativna in prodorna podjetja tudi v 2011 iskala kakovostne in usposobljene kadre na vseh ravneh.
"Največ povpraševanja je bilo v prvi in zadnji četrtini leta. Prav obdobje po poletju, od septembra naprej, je bilo nadpovprečno dinamično, presenetljivo pa je bil tak tudi december, ki na področju kadrovanja ne velja za najbolj aktiven mesec. Največ povpraševanja so izrazila proizvodna in farmacevtska podjetja ter podjetja s področja bančništva, financ, davkov, informacijske tehnologije, marketinga ter odnosov z javnostmi," je povedal Matic Vošnjak, direktor podjetja Competo.
Mnogi delodajalci kljub visoki brezposelnosti na trgu še vedno zelo težko dobijo vrhunski kader. Kvantiteta sama po sebi ne pomeni kvalitete in tako je tudi na področju trga delovne sile. "Če pogledamo objavljena prosta delovna mesta za višji in strokovni kader, lahko hitro ugotovimo, kje imajo podjetja največ težav - pri iskanju vrhunskih kadrov, ki bi podjetju prinašali veliko dodano vrednost, prodirali z izdelki in storitvami na tuje trge, širili poslovanje in dodobra razumeli potrošnika. Dobiti vrhunskega strokovnjaka za trženje je v našem prostoru danes izredno težko. Slovenija je majhen in mlad trg in le redki so imeli priložnost delati v mednarodnih podjetjih in okoljih ter spoznati globalni trg, kar pa je prvi pogoj, da se lahko podjetje pospešeno internacionalizira."
Po Vošnjakovem mnenju novega zaposlovanja letos ne bo veliko, bodo pa še intenzivneje potekale zamenjave ljudi na nekaterih delovnih mestih. "Zakaj? Nekdo, ki je bil odličen finančnik v letih konjunkture, morda za podjetje ni najboljši tudi v današnjih časih. Prioritete in potrebne kompetence se na istih delovnih mestih danes izredno hitro spreminjajo. To so zaznali tudi lastniki podjetij in menedžerji ter se temu primerno prilagajajo z menjavami tudi na najvišjih položajih." Še vedno bodo zelo iskani dobri prodajniki, več zaposlitev pa bo tudi na področju zelenih virov energij in IKT.
Ali bo glede na to, da je podjetje uspešno toliko, kolikor proda na trgu in kolikor si zagotovi naročil, iskanje vodstvenih kadrov na področju prodaje visoko tudi v 2012?
Verjamem, da bo. Vsako podjetje pride v kriznem obdobju do razpotja. Delati več in več ali delati drugače? Sam verjamem, da delati več ne prinese nujno boljših rezultatov. Delati drugače pa je večinoma dobitna kombinacija in tega se vse bolj zavedajo tudi menedžerji. A delati drugače navadno zahteva tudi nova znanja in izkušnje in tudi zato prihaja tako pogosto do menjav v vodstvenem prodajnem kadru. Ne moremo govoriti, da gre pri tem nujno za menjave slabega prodajnega kadra, ampak za nov, svež, drugačen pristop. Da, menjave bodo. Te so koristne tako za delodajalce kot tudi za menedžerje.
Pravite, da je še vedno zelo težko dobiti vrhunski kader. Podjetja imajo največ težav pri iskanju vrhunskih kadrov, ki bi podjetju prinašali veliko dodano vrednost, prodirali z izdelki in storitvami na tuje trge, širili poslovanje in dobro razumeli potrošnika, ugotavljate v Competu. Vrhunski kader je v zadnjem času najverjetneje šel na svoje, v svoja podjetja, kjer sicer več, a lažje dela in prosperira.
V nekaterih primerih je res tako, vendar to velja zgolj za kadre, ki imajo veliko znanja in izkušenj ter so v poslovnem okolju cenjeni kot strokovnjaki na določenem področju. Takšnih pa žal še vedno ni prav veliko. Opaziti je tudi moč, da se ogibajo družbam z državnim vplivom, saj tam o njihovi karieri in plači večinoma ne odloča uspešnost, ampak politična pripadnost. V kriznem obdobju so podjetja znatno oklestila stroške, kar je povzročilo dumping ter plačilno nedisciplino. To je s trga izločilo veliko manjših podjetij, kar vpliva tudi na odločitev tistih, ki razmišljajo o odprtju svojega podjetja. Vedno se vračamo k poslovnemu okolju.
Trženje, pravijo mnogi, je problem Slovencev. Da smo izjemni inovatorji, a slabi tržniki. Kje so vzroki in kako to preseči, saj smo dela globalnega sveta, kjer potrebujemo tudi tržnike?
Vzroki so različni. Del jih izvira iz preteklosti, ko smo živeli in delali v nekakšni dogovorni ekonomiji. Drugi del gre na račun šolstva, kjer na področju trženja primanjkuje praktičnih izkušenj. Največji problem pa so vsekakor nadzorniki in vrhnji menedžment, ki zaseda veliko pozicij v slovenskih družbah. Izredno malo je nadzornikov ali predsednikov uprav, ki bi prišli iz trženjskih vod, saj najpogosteje srečujemo finančnike ali različne tehnične profile. Dodatno izobraževanje na MBA je obvezno, ni pa nujni pogoj, da se v celotnem podjetju uvede trženjska kultura. Za to so potrebni znanje, energija in duša nekoga, ki diha s potrošniki ter zna vse to prek inovacij prenesti v tržno zanimiv produkt. Pač ne gre drugače kot od zgoraj navzdol, potem se vse drugo lažje postavi na svoje mesto.
Ko bi imeli na voljo za premeščanje ves slovenski vodstveni kader, koliko menedžerjev bi po vašem mnenju lahko šlo delat na podobne položaje v tujino? Lahko navedete kakšno ime?
Že sedaj imamo Slovenci kar nekaj vrhunskih kadrov, ki zasedajo najvišje položaje tako doma kot tudi v tujini. Mnogi med njimi so karierno pot začeli v mednarodnih podjetjih, se tam izobrazili, uveljavili in napredovali. To nam pove, da ni problem v nas, Slovencih, ampak v poslovnem okolju, ki posamezniku omogoča razvoj potencialov ali pač ne. Iskati posameznike, ki bi zasedali isti položaj na drugem trgu, je nehvaležno, saj so tudi velikosti trgov in obsegi poslovanja večinoma neprimerljivi. Vsekakor pa je v Sloveniji kar nekaj kadrov v najboljših letih, za katere bi se našli izzivi na tujih trgih. Veliko imamo tudi uspešnih podjetnikov, za katere pa upamo, da bodo ostali doma.
