Lansko leto v številkah

Lani so tako izdali 359 novih knjižnih naslovov in 123 ponatisov, skupna naklada pa je bila 1,2 milijona izvodov, je rezultate predstavil glavni urednik Mladinske založbe Miha Kovač. Knjižnim izdajam, ki zavzemajo nekje med 30 in 40 odstotki slovenskega knjižnega trga, gre prišteti še učbeniški program. Ta v minulem letu šteje 50 novih in 72 ponatisnjenih izdaj v nakladi 200.000 izvodov, sicer pa so se v založbi preusmerili v obučbeniška gradiva, saj je ministrstvo za šolstvo ustavilo nakup novih učbenikov.

Glede na "vsesplošno stanje duha v Sloveniji, ki je nagnjeno k jamranju in nenehni politični krizi", kot se je izrazil urednik Kovač, preteklo leto ocenjujejo kot odlično. Med posebno pomembnimi dogodki so izpostavili rekord v "dolžini vrste v knjigarni za podpis avtorja" - šlo je seveda za ameriškega pisateljskega zvezdnika Georgea R. R. Martina. Ob bok dolgi vrsti so postavili izdajo Slovenike, slovenske enciklopedije, ki so jo izdali brez državne pomoči in "kljub dvomom" prodali že "skoraj dve tretjini naklade", pri čemer še niso začeli prodajati knjižnicam, je izpostavil Kovač. Na lestvicah uspešnic beležijo 80 odstotkov svojih naslovov, veseli jih pa tudi skupna prodaja tako knjig kot učbenikov, ki je dosegla število 1,5 milijona izvodov in so z njo zelo zadovoljni. V novem letu načrtujejo izdajo 363 novih knjig in upajo na vsaj sto ponatisov. Okrepili bodo program žepnic, pri katerih vsako leto beležijo vse višjo prodajo, izdali bodo nov Veliki atlas Slovenije, v Slovenijo pa bodo pripeljali enega največjih svetovnih pisateljev, Amosa Oza.

Izraelski umetnik v Sloveniji

Veliki atlas Slovenije bo ponudil marsikaj novega: ažurirane topografske karte, več mestnih načrtov, ki "simulirajo tridimenzionalno grafiko", 45 tematskih kart in namigov za izlete, 210 opisov občin in vrhunske fotografije, je dejala vodja uredništva za stvarno literaturo Andreja Peček. Novost bo tudi QR-koda za povezavo na dodatne vsebine, ki jo bodo lahko uporabljali imetniki ustreznih mobilnih telefonov.

Andrej Ilc, vodja leposlovnega programa, je napovedal tudi obisk Amosa Oza, izraelskega, a svetovno pomembnega pisatelja, ki je v slovenščino presenetljivo malo prevajan. V Sloveniji je tako pred petnajstimi leti izšla samo njegova Črna skrinjica, ki jo je Mladinska knjiga lani ponatisnila. Njegov prihod bo obeležil izdajo 800-stranske Zgodbe o ljubezni in temnini, ki jo ima sam pisatelj za svoj opus magnum. Je pa to obenem družinska kronika, zgodba o pisateljevem odraščanju in "zapletena freska" izraelskega sveta, v kateri se pisatelj ne ogne političnim okoliščinam odnosa med Izraelci in Palestinci.

Znotraj otroškega programa bodo izdali Za lahko noč, izbor pravljic Ele Peroci, s čimer bodo obeležili devetdesetletnico njenega rojstva. Ob klasiku slovenske mladinske literature so posebej opomnili na izjemno aktualno slikanico Vse naše družine avtorice Alexandre Maxeiner, ki je lani dobila nemško nagrado za mladinsko literaturo, najvišje priznanje na nemškem govornem področju za poučno slikanico. Andrej Ilc jo je pospremil z besedami: "Opazili smo, da imajo nekateri težave z razumevanjem sveta okoli sebe, zato se nam je zdelo smiselno, da slikanico izdamo, čas pa ne bi mogel biti bolj primeren za to. Ta slikanica ne bi smela manjkati v nobeni družini, pa kakršna koli že ta je."

Slovenske politične analize

Albumi Mladinske knjige, monografske izdaje o pomembnih slovenskih ustvarjalcih, so do zdaj predstavljali moške, letos pa so končno posvečeni tudi dvema ženskima ustvarjalkama: mladinski pisateljici, pesnici in dramatičarki Kristini Brenk ter Miri Mihelič, pisateljici, prevajalki, urednici in do zdaj edini ženski predsednici Društva slovenskih pisateljev in slovenskega centra PEN. Med domačimi avtorji je Ilc še izpostavil "zadnjo zbirko pesnika življenja", preminulega Toneta Pavčka, Angele. Izdali bodo tudi Balado o Sneguročki, novo pravljico za odrasle Svetlane Makarovič, ki je tokrat posegla v zakladnico ruskih narodnih motivov.

V programu tujega leposlovja velja izpostaviti dva hitra prevoda še vedno vročih prejemnikov svetovno znanih nagrad. To je Smisel konca, kratki roman Juliana Barnesa, ki mu je po treh nominacijah lani končno pripadla Bookerjeva nagrada, in Tigrova žena Tee Obreht, prvenec ameriške pisateljice srbskega porekla, ki ga je posvetila svojemu slovenskemu dedku in zanj dobila nagrado orange. Izdali bodo tudi najnovejšo knjigo Umberta Eca, politični triler Praško pokopališče.

Med stvarno literaturo so letos tudi zanimiva analitična dela o slovenski zunanji in notranji politiki. Čas odraščanja, pregled dvajsetih let slovenske zunanje politike, bo podpisala Saša Vidmajer, dolgoletna novinarka časopisa Delo. Tudi drugo besedilo, Omrežje moči, podpisuje novinar, Ali Žerdin. Po večletni empirični raziskavi bo podal analizo prepletenosti slovenske ekonomske in politične elite. Pozornosti bo gotovo deležna tudi nova knjiga Roberta Saviana Pojdi z mano stran. Maja bo na sporedu še obisk Jorgea Bucaya, argentinskega "psihoterapevta, nato pa tudi pisatelja", ki je v zbirkah Ti povem zgodbo? in v slovenščini še neobjavljeni Ljubiti se z odprtimi očmi predstavil zgodbe, ki jih uporablja za zdravljenje in v terapevtskem delu s pacienti.