Tako trebanjska komunala odpadke občin Trebnje, Mokronog - Trebelno, Šentrupert in Mirna, ki so lastnice deponije, dejansko že nekaj tednov odlaga na črno. Deponija Globoko sicer ne izpolnjuje dveh pogojev za pridobitev okoljevarstvenega soglasja - urediti bi morali posebno sortiranje in povečati število prebivalcev, ki jih odlagališče pokriva, in sicer z 20.000 na 55.000.
Krive so občine in država
Na Komunali Trebnje menijo, da je krivda za nastalo situacijo na strani občine in države. "Mi smo komunalno podjetje, ki opravlja zakonsko določeno storitev, nismo lastnik deponije. Če bi občine kot lastnice skozi leta za deponijo namenile več sredstev, bi lahko izboljšali obstoječe tehnologije in uvedli nove sortirne linije," je dejal Štefan Velečič, direktor medobčinskega komunalnega podjetja, in dodal, da je tudi država k tej zagati prispevala svoje. "Država zahteva spoštovanje zakonodaje, po drugi strani pa imamo že osem let zamrznjene cene, ki so prenizke. Kako naj potem izboljšujemo tehnologijo in investiramo, če nimamo denarja," se je še vprašal Velečič.
Trebanjski župan Alojz Kastelic pa trdi, da bi lahko občina problem deponije Globoko rešila že pred tremi leti. "Občinski svet takrat ni hotel podpreti ideje, da bi se naša deponija priključila projektu centra za ravnanje z odpadki v Logatcu. Če bi to storili, bi dobili sredstva za obnovo in danes bi imeli okoljsko dovoljenje," je dejal Kastelic in dodal, da drži, da je podpisal pismo o nameri sodelovanja v projektu centra za odpadke v Novem mestu, da bi občini in deponiji zagotovil rezervo, če se dogovor z Logatcem ne bi izšel. Kot pravi trebanjski župan, bi njihova deponija v obeh primerih prevzela vlogo odlagališča preostalih komunalnih odpadkov.
Naj ministrstvo pove, kam s smetmi
Da občine niso storile vsega, kar bi lahko, meni tudi mirnski župan Dušan Skerbiš. "Občine, ki so lastnice te trebanjske deponije, se po mojem mnenju v preteklosti niso zavedale, kako pomembna ta deponija dejansko je," je dejal župan pred nekaj meseci nastale občine in dodal, da ob fizičnem zaprtju deponije z danes na jutri smeti nimajo kam peljati. S podražitvami, ki bi jih prinesel transport na druge deponije po Sloveniji, se v Mirni ne strinjajo.
"Načeloma bi morali deponijo zapreti, vendar naj nam potem na okoljskem ministrstvu povedo, kam s smetmi. Nam je vseeno, ali gredo odpadki v Globoko, novomeški Leskovec ali Puconce, važna nam je cena," je povedal župan Šentruperta Rupert Gole. "Če bomo morali voziti na deponijo v Novo mesto, bodo položnice za komunalo občutno dražje," pa je kolegu pripomnil še Anton Maver, župan občine Mokronog - Trebelno. Če bi smeti vozili drugam, bi se stroški komunalnih storitev za prebivalce štirih občin lahko povečali tudi za polovico.
