Postal je izjemen ustvarjalec, karikaturist, eden največjih na Slovenskem. Njegove karikature so bile polne osti, ki jih je zabadal v oblastnike pa tudi v mnoge druge. A revščina ni bila edina palica, ki ga je tepla, tudi ljudje so mu povzročili veliko hudega.

Obsojen norčevanja iz svetinj avstro-ogrskega cesarstva

Na osnovi anonimne ovadbe je bil Hinko Smrekar obsojen norčevanja iz svetinj avstro-ogrskega cesarstva. Poklicali so ga k vojakom, pa mu vojaška služba ni dišala, spravil se je nadnjo oziroma na nadrejene in si s tem nakopal še več ovadb in kazni.

Nekaj časa je bil zaprt na Ljubljanskem gradu, kasneje v drugih taboriščih. Povsod je risal karikature in se norčeval nad neumnostjo, pohlepnostjo, primitivnostjo oblastnikov, še zlasti policije in vojske.

Tudi sosedje so se pritožili nad njim in ga ovadili zaradi nemoralnosti. Njegove plavalne hlačke so sprožile zgražanje slabomislečih. V zapuščini Hinka Smrekarja - v rokopisnem oddelku Narodne univerzitetne knjižnice v Ljubljani - je pritožba, ki jo je napisal leta 1936 in poslal policiji. Policija mu je določila visoko denarno kazen, ker naj bi nedostojno oblečen hodil po ulicah Šiške.

V pritožbo je zapisal: "V marsičem in marsikje na svetu vlada zmeda pojmov, tako da bi dandanes Sokrates neprisiljen izpil smrtni strup. Sam za svojo osebo pa nisem in se ne bom dal od nikogar, niti od pendrekov in bajonetov prisiliti, da bi ne gledal in mislil z lastno glavo."

Fašisti so ga ustrelili v Gramozni jami

Pisal je tudi o mukotrpni poti, povezani z gradnjo vile Kurnik na Alešovčevi ulici (št. 38) v Šiški. Dolgo je zbiral dovoljenja in denar za gradnjo (očitno se odtlej do danes ni dosti spremenilo). Mnoge vloge in prošnje je ilustriral. Te zgovorno pričajo o neštetih birokratskih in drugih ovirah, na katere je naletel, in vztrajnosti, ki jo je premogel ob tem. Sprva je postavil le atelje in ga sčasoma povečal.

V vili Kurnik, kot jo je sam imenoval, je delal brez premora in poučeval učence svoje risarske šole. Delal je z lahkoto, kot rojeni risar, ki si je z vajo in potrpežljivostjo pridobil izjemno spretnost in znanje.

Bil je visoko izobražen, razgledan v humanističnih vedah, govoril je več jezikov, zanimal se je tako za filozofijo kot politiko in vse drugo, kar se je dogajalo v njegovi okolici. Kdo ve, kaj vse bi še ustvaril in na kakšen način bičal povojno dogajanje v Sloveniji, če ga septembra 1942 ne bi aretirali fašisti. Dan po aretaciji so ga brez sodne obravnave ubili na območju današnje Gramozne jame.

Vila Kurnik ne stoji več. Na njeno lokacijo opozarja manjša spominska tabla. Spomin na Hinka Smrekarja pa ohranjata osnovna šola na Gorazdovi ulici 16 v Ljubljani s svojim imenom ter kip Hinka Smrekarja na njenem dvorišču.